RESNIČNA ZGODBA: Življenje s hčerkino alergijo
03.02.2010, 17:49 / E.Ž.Moja dveletna Lina je čebljačka prve vrste. Zvedava, simpatična in zgovorna. Ko se smeji, zaviha mala usteca v najbolj očarljiv nasmeh na svetu. Zame, za mojo družino, ki jo obožuje, pravi Alenka Mirt Iskra.
Tako zgodbo o alergiji mlajše hčerke Line, ki je njej in njeni družini zelo spremenila vsakdan, začenja urednica Vizite na POP TV Alenka Mirt Iskra. Pripoveduje o tem, kako je zaradi Linine alergije cela družina spremenila način prehranjevanja, najtežje pa je bilo narediti preskok v glavi ...
Lina je moj drugi otrok, skoraj desetletna Neli je svojo sestrico pričakala z velikim veseljem. Njuna sestrska vez je tako močna, da se večkrat zalotim, kako ju opazujem in mi srce igra. Pravi sestri. Z vsem, kar sodi zraven. Smehom in jokom. Mame boste že vedele.
Ko je imela Lina tri mesece, sem opazila, da ima izpuščaje po trebuhu, rdeče lišaje. Imela je težave s prebavo, hude krče, veliko je prejokala. Z možem sva jo prenosila dneve in noči. Imela sem občutek, da nekaj ni v redu, sklepala sem, da bi lahko bila na kaj alergična, zato sem bila na strogi dieti. Izločila sem vso hrano, ki napenja, ter vse, kar so mi svetovali zdravniki in prijateljice s podobnimi težavami. Prenehala sem jesti mlečne in jajčne izdelke. Ko so se ji nekoč naredili veliki rdeči madeži okoli ust, sem tekla z njo k zdravniku, saj sem se bala, da ima alergijsko reakcijo; še danes ne vemo, kaj jo je takrat sprožilo. Od takrat imam vedno s seboj sirup, ki omili znake alergijske reakcije.
Za testiranje pri alergologu je bila premajhna, povedali so mi, da so lahko testi lažno pozitivni, zato smo s testiranjem čakali do njenega osmega meseca. Sprejeli so nas na Pediatrični kliniki in ji naprej naredili kožne teste. Okoli alergena za jajca se ji je takoj naredil velik izpuščaj. Vzeli so ji še kri in po krvi pregledali, na katere stvari bi še lahko bila alergična. Ker sem bila že na dieti in Lino še dojim, sem jo le nadaljevala. Na srečo se je izkazalo, da na mleko ni alergična in sem lahko v jedilnik vnesla mlečne izdelke. In izvedela, da ne sme, poleg jajc, jesti še svinjine, rib, paradižnika, paprike, oreščkov, čokolade ... skratka vsega, kar sodi med alergene jedi in bi ji lahko osnovno alergijo še poslabšalo. Potem sem se spopadla z emulgatorji – v vseh piškotih, čokoladi, sladoledih so emulgatorji, običajni jajčni, ki je označen s številko E322, zato sem zelo pozorno iskala tiste stvari, ki vsebujejo sojin lecitin namesto jajčnega emulgatorja.
Najtežje pa je bilo sestaviti jedilnik za celo družino. V začetku smo kuhali dvojno, en obrok za moža in Neli, za naju z Lino pa drugega. Pa ne dolgo, odločili smo se, da bomo vsi jedli enako. Tako zdaj kupujemo le testenine brez jajc, sami pečemo peciva in piškote, prav tako kruh (tudi v kruhu in žemljah so lahko ostanki jajc), pa kremne rezine, krofe, moja mami dela jušne prikuhe, palačinke brez jajc pa se nam zdijo zdaj celo boljše od tistih z jajci. Po pol leta je Lini vsebnost alergije padla za dve tretjini, tako je zdaj alergična le še na beljak, rumenjak pa ji (trdo kuhan) dodajamo v prehrano. Še vedno se dojiva, prepričana sem, da je tudi to pomagalo, da se je alergija tako hitro znižala.
Se pa seveda tudi sama strogo držim diete, kar ni vedno lahko. Posebej, ko mi pade sladkor, saj veste, kako je to, pa ne smem pojesti čokolade, bonbona ali česa podobnega. Zato si v službo od doma prinesem piškote ali mafine, ki jih pečem sama. Nekaj receptov sem dobila v alergološki ambulanti, ostale sem našla na internetu. Zdaj sem prava izvedenka za peko tort, pit in ostalih slaščic brez jajc. Vse mi uspe, tudi zato, ker lahko dodam mleko, kislo smetano ... Težje je tistim, ki so na strogi dieti brez jajc in mleka.
Ko gremo na dopust, je druga zgodba. V hotelih se vedno pogovorim s šefom kuhinje in mu povem, česa ne smeva jesti. Nekateri imajo veliko izkušenj z gosti, ki imajo alergijo, drugi nobenih. Tako se mi je zgodilo, da so nama prinesli polnjene paprike (v katerih je jajce) in njoke, ki so prav tako iz jajc ... Zato smo se odločili, da dopustujemo v apartmajih, kjer kuhamo sami; tako smo najbolj varni.
Meni je bilo najtežje narediti preskok v glavi. Zelo rada namreč jem, doma vneto kuhamo in pečemo vse po vrsti. Ker sem imela tudi nosečniško sladkorno bolezen, sem padla iz ene skrajne diete v drugo in kar nekaj časa sem imela prav abstinenčno krizo po ogljikovih hidratih ...
Naša Lina zdaj že vpraša, če lahko nekaj poje ali ne, vsi pa pazimo, da ne bi kdaj zaužila, česar ne sme. Izmenično jo čuvata moja mami in tašča, za varstvo in vrtec bomo počakali do njenega tretjega leta. Skrbi me, kako bo jedla drugje, saj imamo doma le hrano, ki jo sme jesti. Seveda se je že zgodilo, da je jedla Neline bonbone, tiho kot miška se je skrila pod mizo in se naslednjih nekaj dni praskala, saj je takoj dobila izpuščaje.
Alergije pri otrocih so naša realnost, podatki kažejo, da je alergičen že vsak peti otrok. Atopijski dermatitis pa se običajno izraža tudi kasneje, najprej z izpuščaji, potem z bronhitisi, morda astmo ... Mi se strogo držimo diete, saj upamo, da bo kmalu izzvenela in se bomo izognili ostalim obolenjem. Je pa res, da je v začetku težko, vsak izdelek v trgovini sem obračala in pregledovala. Najbolj varno sem se počutila, če sem hrano pripravljala jaz ali Linini babici.
V Ljubljani je tudi trgovina, ki ima edina certifikat ministrstva za zdravje za prodajo izdelkov za alergike; tam občasno kupim piškote, naročim pa tudi torto za rojstni dan. Vse je zelo okusno, predvsem pa varno.
Kljub dieti se včasih zgodi, da dobi Lina izpuščaje, pa sprašujemo drug drugega, kaj bi lahko jedla, kaj je jedla in zakaj jih ima. Na srečo kmalu izginejo. Po kopanju uporabljam tudi posebna mazila, namenjena otrokom z atopijskim dermatitisom. In dojim. Prepričana sem, da je to najboljša popotnica za mojo Lino, meni pa ni težko, prav nasprotno. Vse, kar pojem, je le tisto, kar smem, in to dobi tudi moja mala.
Vesela bom, ko bodo preiskave pokazale, da naša mala ljubica ni več alergična. Ko bova lahko kupili sladoled in čokoladne piškote v trgovini in brez skrbi jedli in ne bom več preverjala vsega, kar dam na mizo. Ampak zdaj je tako in nič ne morem spremeniti, le red sem morala vzpostaviti. Najprej pri sebi.
Danes popoldne otvorim sezono peke krofov, odlični so, tudi brez jajc!
O alergiji in vaših izkušnjah lahko poklepetate tudi na forumu!
Prenesi v
Povezani članki
Glasuj











MaruskaTMJE
Lahko je 24 ur, lahk je pa tut več ali manj. Nekje 1-2 dni je normalno, da se proizvodnja mleka uravna ;)
tinci.k
Sem predvidevala da je nekaj takega s tem črpanjem, ampak dodatna informacija ne škodi, ker še nimam lastnih izkušenj.
Kaj pa povečan apetit dojenčka ob starosti 2 tedna in 6 tednov? Je takat res 24 ur nekje, ko bi mali skoz vleku? Nam je to rekla zdravnica na pripravah na zakon, sam je mela par hecnih na splošno pa me zanima, kako to zgleda v praksi.
Joj sem firbčna sam rada bi kako informacijo, saj vem da je vsaka drugačna in vsak dojenček drugačen samo se mi zdi da več različnih zgodb poznaš, laže se znajdeš.
MaruskaTMJE
Jaz težav z dojenjem nisem imela ne prvič, ne drugič (no od začetka). Ko je bil mali star ene 3-4 mesece se je upiral dojenju in sem morala nehat uživat vse mlečne izdelke, pol je blo pa dobro, pri 8 mesecih pa sem mu že dala alpsko mleko (čokolino ipd.), pa ni blo problema.
Mleko črpaš, kadar otrok dojke ne izprazne do konca ali kadar želiš, da ti nastaja še več mleka. Jaz sem se šla drugič resnično dojenje na zatevo otroka in nisem niti črpala, niti nič drugega (razen ene 2krat, ko je čudežno prespal noč in sem imela po 8 urah že nabito polne dojke) - sem ga pa dojila vedno, ko je hotel.
tinci.k
Me pa zanima, če ste imele kaj težav s prvim dojenjem? Imam namreč zelo občutljive bradavičke in ne vem kako naj jih utrdim. Poskušam z masiranjem z brisačo pa nimam občutka, da kaj pomaga. Pa če imate kake izkušnje s črpanjem mleka? Moja soseda ga je imela veliko in ga je črpala ko je podojila sina.
MaruskaTMJE
tinci.k - ti poslušaj sebe in svoje telo. Jaz sem bila tut noseča s prvim sinom - ravno prvi letnik rednega študija, pa sem do konca hodila na predavanja in izpite. Še en teden pred porodom sem šla na izpit - pa sem se morala peljati z vlakom 1,5 ure v eno smer.
Če se ti počutiš kul, potem kar tako naprej, dokler ti bo ustrezalo.