Pozdravljene,

kot da že sama s sabo ne bi imela dovolj problemov, se moram ukvarjat še s partnerjevimi

no, sej ni tako hudo, ampak vseeno me zanima, če se je še katera srečala s tem problemom? moj partner bi moral v četrtek na spermiogram, pa ga nikakor ne morem prepričat, da bi si šel po napotnico. sicer je situacija pri nama takšna, da sem bila do zdaj v dveh ciklusih klomifena, na katerega pa nisem čisto nič reagirala. tako bi zdaj naj partner šel na sperimogram, konec februarja pa imaa pri zdravniku posvet, kako naprej.

predvidevam (oz upam), da bo s partnerjevim spermiogramom vse vredu, kar pomeni, da je trenutno problem v meni, ker sploh nimam svojih ovulacij. bila sem že na laparo, drugače pa sem že leto in pol brez svojih mensturacij (po prenehanju jemanja KT svojih M brez dabrostona nisem več imela). no, moj dragi je predlagal, da zaenkrat on ne bi šel na spermiogram, ampak bi jaz šla sama do zdravnika (takrat, ko imava oba posvet), pa bi mu malo tak namutila, da bi mi dal kakšno drugo zdravilo za spodbujanje ovulacije (namesto K), in bi potem midva probala po naravni poti, doma

zanima me, ali je katera to \'\"dala skozi\'\"? ali je spermiogram obvezen? sama si namreč mislim, da bi me doktor, če bi jaz prišla na posvet brez partnerjevega spermiograma, lepo poslal domov in mi rekel, naj se vrnem z izvidi parnterja.

aja, naj dodam še to, da mi je parnter predlagal, da naj zdravniku rečem, da sem trenutno brez partnerja, ampak da bi vseeno rada imela svoje menstruacije (ovulacije), in mi naj da zdravila. verjetno ni potrebno posebej razalgati, da sem majčkeno znorela, v smislu da kak lahko od mene pričakuje, da se bom že v začetku lagala za otroka in kak me bodo tam gledali, ko bom rekla, da sem sama

no, kakršnakoli informacija bo dobrodošla

Mogoče malček grdo rečeno ampak mislim da naj tvoj partner ne bo egoist in naj pomisli tudi nate. Prvo kot prvo bi ti mogu stat skozi zraven. Te podpirat, motivirat in vse. Ni mi všeč ko nekdo želi \'\"krivdo\'\", v tem primeru za težave z oploditvijo, stresat samo na enega člana. Tu sta oba!Oba si želita naraščaj in za to se mora tudi on potrudit.
Postavi ga na realna tla, reči mu, da ga potrebuješ ne samo zaradi oploditve ampak tudi zaradi moralne podpore. Kakor sm prebrala ni tako enostavno s temi zdravili in mnoge že prej obupajo...On pa naj ne bo tak egoist in če si res želi otroka bo pa JA za boga naredu kaj da ugotovite v čem je težava...Pismo no pa ne mi zamerit. Zdravniku nič ne lagat,ker ne pomaga ne njemu (zdravniku) še manj pa tebi!!!
Sigurno ti bo kakšna znala boljše svetovat,sama na srečo nism imela težav s tem.
Srečno, upam da vam uspe čim prej!!!

Mislim, da ga je le malce strah...in da se bo opogumil in bo vseeno šel na spermiogram. Še enkrat se pogovorita, poizkusi zvedeti, zakaj mu je to \'\"tako težko\'\"?

Tudi jaz nimam svoje ovulacije, M so mi vedno sprožili z dabrostonom in po njem sem jemala klomifen, na katerega je telo reagiralo in mi je prvič tudi uspelo zanositi. Zdaj sem na istem, za sabo imam dve terapiji klomifena in zdaj čakamo.
Kakšen odmerek klomifena si imela? Upam, da ne le eno tableto dnevno? Prvikrat ti svetujejo le eno, in če ne pomaga, ti odmerek povečajo.

Držim pesti za vaju in da se bo tvoj opogumil in šel še on na preiskave!

Srečno!

Povej ti svojemu partnerju da ta spermiogram ni čist noben bav-bav in veliko manj boli kot tvoj pregled pri ginekologu Moj je tud moral it, pa ni nič kompliciral ali celo pomislil da ne bi šel. V bistvu je vso krivdo zvalil nate da ne moreta imeti otrok, on se pa raje ne gre testirat, kot da ga je strah da bi bilo lahko z njim kaj narobe. Še najbolj bedasto izjavo pa je dal, ko je hotel od tebe da rečeš da nimaš partnerja ? Ja kdo ti bo pa dal potem kako zdravilo ali pomoč za lažjo zanositev, če nimaš partnerja ? Mislim, res glupo .......

Povej mu naj odraste, pa naj sprejme svoj del odgovornosti. Če bi si želel otroka bi naredil vse na svetu da bi ga dobil, ne pa da ga je strah spustiti seme v kozarček.
Jaz razumem da ga je strah, da je občutek neprijeten, ..... ampak hudiča gre vendar za vajinega otroka in vajino bodočnost.

Pozdravljena

Ravno v četrtek sva bila s partnerjem v bolnišnici, zaradi spermiograma in nama je uspelo, je pa res, da ni enostavno. Danes pa greva po izvide in sem že kr nestrpna. Midva se že trudiva eno leto. Imam pa redne menstruacije in s tem nimam težav.

Držim pesti za vaju, da čimprej uredita, partnerja pa v miru pripravi in ga nato tudi spremljaj v bolnišnici. Lp

Drage punce,

vsem hvala za odgovor. sem kr pričakovala tak buren odziv
naj vam povem, da tudi sama razmišljam isto, kot ve. problem z zanostvijo je problem obeh in ne samo enega. sej v sebi on to tudi ve, ampak mu pač ni za it. in tudi ni problem v tem, da ne bi hotel imet otroka (ker to sem mu že jasno dala vedet, da brez pomoči zdravnikov pač očitno ne bo šlo), ampak mu ni okoli zdravnikov za hodit. aja, meni je pa tak fajn hodit vsaki teden na UZ in tam noge narazen dajat. mislim z drugimi besedami to res pomeni: ja, imel bi otroka, ampak ne bi nič naredil za to. oziroma bi, ampak to vključuje samo domačo psoteljo, če me razumete

aja, še to sem pozabla povedat: doma je iz manjšega kraja (zdaj sicer živiva v mb, ampak v službi pa je še vedno tam), in ima še tam svojega os zdravnika, in pozna vse sestre tam ipd. in ga je strah oz sram, kaj bi se potem menli tam o njemu - da je neploden etc. sej sem mu rekla, da naj zamenja os zdravnika, ampak zdaj je že prepozno, glede na to, da je spermiogram v četrtek. da ne bo pomote - da bo moral dat spermo sem mu povedala že novembra, ko sem tudi sama za to zvedla, se pravi je imel 3 mesece časa, da bi menjal os zdravnika in v miru pršel do napotnice. ampak ne, treba je čakat na zadnji dan in čakat, da se zakomplicira


ja, to glede laganja, da nimam partnerja, itak odpade. pa še lagat ne znam preveč dobro in mislim, da bi doktor kar hitro pogruntal, v čem je finta, in bi imela potem same težave. trenutno je res sicer problem v meni, ampak kdo pa pravi, da so njegovi vojački tak perfektni? to, da mi pa verjetno res ne bi dali nadaljnjih zdravil za zanositev oz ovulacijo, pa je meni tudi vedno bolj jasno.

petra116,

najprej sem imela 2 tableti, drugi ciklus pa celo 3 na dan (5 dni), pa ni blo nič, res čisto nič, kot da sploh ne bi nič jemala. imam pa seveda pcos.

no, sej stvar v bistvu ni tak črna, ker je danes zjutraj celo nekaj nakazal, da bi mogoče pa če šel ... ampak bom mu še morala stokrat rečt in to mi gre na živce ... itak bom vse nadaljnje postopke morala sama dat skozi (sicer upam, da jih ne bo, ampak bodimo realni), najmanj kar lahko on naredi je to, da to opravi in mi je še dalje v moralno podporo. sej podpira me, no, čeprav kot zdaj vidim, mogoče niti ne toliko, kot sem si mislila oz bi si želela....

res pa je, da mu še nisem rekla, da bom šla z njim ... mogoče se bo kaj omehčal

ampak so pa ene boječke ti naši moški, al ne? (pri tem izključujem tiste, ki s tem nimajo problemov in jih občudujem) mislim ego imajo tako ranljiv, da je groza. naj povem, da se sama ne obremenjujem kaj dosti s tem, da bi bila neplodna. res je, da mi ni okoli dr za hodit, ampak kaj pa hočem? če hočema imet bejbija, boma pač to morala dat skozi. zanimivo, koliko bolj smo ženske prilagodljive in trdne.

bom poročala, kako se bo izšlo, ampak sej mislim, da bo šel, zanimalo me pa je, ali so tudi vaši partnerji takp odklonilni do dr ....

aja pa še nekaj me zanima: po spermiogramu ima partner potem rezultate čez 10 dni v sredo, skupni posvet pa imava en dan kasneje, torej v četrtek. kaj je nujno, da gre tudi v sredo tja po razlago izvidov, ali je dovolj, da greva v četrtek skupaj? sprašujem zaradi službene odsotnosti. sva pa pri dr,. dreljič v mb.

lep pozdravček iz mb

Hmmm, midva sva bila v Celju v četrtek, danes pa morava po izvide, druga nama niso povedali, ti javim, če bo kaj novega, ok

:/ vidim da ti ni lahko...verjamem! Tvojemu pa nima bit kaj nerodno-to je zdej že kar pogosta praksa,da gredo tudi moški na preizkave in vse da bi ugotovili v čem je težava in seveda jo potem ustrezno tudi odpravili. Nekoč je bilo tako,da če nisi mogel zanositi je bila itak krivda od ženske, zgleda da je še vedno tako. Čeprav je 50:50 možnost...naj se opogumi in gre po to napotnico. Mislim da v današnjem času ni več taka velika reč...
Ja, boš tečna a ne jst bi bla, žal!Ne razumem zakaj so vsi taki,moj tudi skozi odlaša vse pa 100miljonkrat ga spomnit na karkoli. Potem pa še rečejo da smo tečne joooooouuuuu

Hja, cuketa, veš kaj jaz mislim, da se pač preveč zanašajo na nas! češ sej če bom pozabil, me bo že ona spomnila. če pa ga ne, pa sledi ja zakaj pa me nisi spomnila?! joj če bi se jaz samo na njega zanašala ... no, sej ne da ga šimfam, ampak malo bolj bi pa lahko bil samostojen! jaz pravim da so moški (vsaj večina) v duši mali otroci bomo pač tečni ja, razlog je dober!

urbanika ja prosim povej mi, ko boš kaj zvedla. sicer v celju verjetno ni ista praksa ko v mb (aja, pa sem pri dr reljič in ne dreljič), ampak vseeno. nikoli ni preveč informacij.

sem mojemu prej sms poslala glede napotnice, da naj kr lepo gre po njo, da ne bom šla sama skozi to (ali oba ali pa nič) in da boma šla skupaj tja v četrtek. še čakam odgovor

Bravo!Dva naredita otroka in oba se morata trudit v vseh pogledih!!!
Držimo pesti!!!