Samostojnost otroka pomeni, da je otroku omogočeno, da sam raziskuje v mejah, ki mu jih določijo starši ali druge odrasle osebe, ki so v danem trenutku ob otroku. Omogočiti je potrebno varno okolje, kjer lahko otrok samostojno raziskuje in se preizkuša. 

Otrok ima v sebi prirojeno potrebo po tem, da bi stvari počel sam in bil samostojen, ta potreba pa se sproži z vzgojo staršev ali skrbnikov, katerih naloga je potem, da jo tudi razvijajo in spodbujajo z varnim in primernim okoljem. Samostojnost je proces, ki traja, in je med seboj povezana. To pomeni, da če je otrok samostojen pri eni stvari, to lahko vodi do samostojnosti pri drugi stvari. 

Kako otroka naučiti samostojnosti?

Samostojnost ni stvar enega dne, je proces, ki traja zelo dolgo. Pomembno je, da otroku najprej določimo zgolj eno stvar, ki naj jo dal časa izvaja, dokler je ne usvoji, nato pa k temu dodamo novo veščino. To bo proces, ki bo najverjetneje nekaj časa trajal. Pri tem je pomembno, da otroka motiviramo za učenje ali delo in mu ponudimo priložnost za raziskovanje aktivnosti po lastni presoji. 

Samostojen je tudi tisti otrok, ki ima sodelovalno razmerje s starši, kar pomeni, da starši spodbujajo otroka in sklepajo z njim kompromise na ravni otrokove starosti. Tudi otrok pri tem razume, o katerih rečeh lahko debatira s starši in daje predloge, ki so kasneje tudi upoštevani.

Samostojnost otroka pa se ne more razvijati in nadgrajevati, če starši naredijo vse namesto njega. Starši morajo dovoliti otroku, da dela in počne stvari, ki jih je pri svoji starosti in zmogljivosti zmožen. Otroci včasih potrebujejo spodbudo in usmeritev, a vendar jim morajo na koncu starši dovoliti, da preizkusijo, kaj lahko storijo sami. 

V nasprotnem, ko vse delamo namesto otroka, čeprav bi lahko že sam počel določene reči, otroka s tem ponižamo, mu damo vedeti, da vanj ne verjamemo in mu ne zaupamo ter da za nas ni dovolj sposoben. 

In kako samostojnost vpeljati tudi v učenje?

Pri šolskih obveznostih so izjemno pomemben zgled ravno starši. Torej, pomembno je, da se zanimate za dogajanje v šoli, da otroka sprašujete in se z njim pogovarjate, pohvalite njegove izdelke, imate pregled nad njegovim urnikom in kontrolnimi nalogami ter ga spodbujate, da redno piše domače naloge in obnavlja učno snov. 

Otrokom je treba pojasniti, kako skrbeti za svoje šolske potrebščine – zvezke in učbenike lepo zlagati v torbo, da se ne pomečkajo, barvice ošiliti pravočasno, stvari pospravljati na svoje mesto. Konec tedna lahko mlajšim otrokom pregledate šolsko torbo in preverite, če je vse v redu, sicer pa skrb zanjo prepustite otroku. 

Starši morajo govoriti spodbudno in pozitivno o šoli. Povedati, kako pomembno je znanje in raziskovanje, ter otroka usmerjati v to, da rad hodi v šolo in sodeluje pri pouku. Če bo otrok slišal starše negativno govoriti o šoli in bo dobil občutek, da šola staršem predstavlja nek napor, bo tudi otrok prevzel to miselnost nase in mu šola ter šolske obveznosti ne bodo všeč. 

Ugotovite, na kateri način se otrok najlažje uči

Otroci so si izjemno različni in različni so tudi učni stili, ki se jih poslužujejo, da bi se snovi uspešno naučili. Pri učenju je pomembna dobra organizacija in to, da otroku omogočite primeren prostor za učenje ter mir, ki ga pri tem potrebuje. 

Otroku predstavite različne učne stile, nato pa lahko preverite njegovo znanje. Spodbujajte ga k sprotnemu učenju in poskrbite, da se bo zadosti gibal na prostem ter kakovostno in dovolj dolgo spal. Bodite vedno na voljo, ko vas bo otrok potreboval za morebitno informacijo ali pomoč, a mu prepustite odgovornost, da se sam loti učenja ali delanja nalog. Zelo pomembno je, da ne delamo nalog namesto otrok, šolske naloge so obveznost in dolžnost otroka. 

Ko otrok dobro opravi nalogo ali se nauči določene snovi, to prepoznajte in ga pohvalite. Hiter tempo življenja in veliko obveznosti tudi za otroke predstavljajo stresno obdobje, zato je dobro, če se z njimi pogovarjamo o čustvih in prepoznamo, kdaj je lahko enostavno preveč naporno zanje. 

PREBERI ŠE: Kakšen tip učenca je vaš otrok? Preverite

Pomembno je torej:

Otroku omogočiti primeren kotiček za učenje in mir

Omogočiti primerna sredstva za učenje (šolske potrebščine)

Da otroka spodbujate, se z njim pogovarjate o šolskih obveznostih, tudi o tremi in strahu

Da otroka spodbujate k iskanju učnega stila, ko ga bo prepoznal, mu bo mnogo lažje

Da ste tam, ko vas potrebuje, in mu razložite stvari, ko jih ne razume, ali poiščete inštruktorja

Da poskrbite za odmor, gibanje in zadosten počitek

Vir: mojeznanje.si