‍Dejstvo je, da se digitalni svet, ki nas obdaja, vsak dan širi, zato se na tem področju pojavljajo vedno novi izzivi, ki jih morajo starši sprejeti in obravnavati v pogovorih z otroki ter jim tako dati varno osnovo tudi za raziskovanje spleta. Ker so telefoni, televizorji in tablični računalniki postali del našega vsakdana, je morda res težko razmišljati o omejevanju njihove uporabe pri otrocih. Toda potreben je razmislek, kakšne vsebine jim bomo dovolili spremljati in koliko časa naj pred zaslonom preživi otrok določene starosti. 

Kakšni so stranski učinki prekomerne uporabe zaslonov pri otrocih?

Po podatkih Ameriške akademije za otroško in mladostniško psihiatrijo neželeni učinki preveč časa, preživetega pred zaslonom, vključujejo:

– težave s spanjem,

– slabo samopodobo in dojemanje lastnega videza,

– slabšo koncentracijo,

– nezanimanje za knjige in športne dejavnosti na prostem,

– slabše ocene v šoli,

– spremembe prehranjevalnih navad in povečano telesno težo,

– slabo fizična kondicija in kognitivne sposobnosti,

– spremembo higienskih navad in manjšo skrb zase,

– motnje pozornosti in razpoloženja,

– izgubo občutka za čas,

– laganje o času, preživetem pred zasloni, uporaba naprav na skrivaj,

– stalno razmišljanje o aktivnostih na internetu,

– zapiranje vase, vse manj stika iz oči v oči,

– težave v medosebnih odnosih.

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

Slovenski pediatri so skupaj s Safe.si, Logout in drugimi strokovnjaki pripravili priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih. Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (pri triletnem otroku okoli 20 minut dnevno, pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne. Prav tako je priporočljivo, da otrok in nato mladostnik do 18. leta ni lastnik pametne naprave.

»Pri vpeljavi otroka v digitalni svet se lahko opiramo na smernice zdravstvene zbornice. Pri tem je pomembno, da z otroki o spletnih vsebinah komuniciramo, smo o njih radovedni, jih obravnavamo in smo odprti tudi do njihove radovednosti in navdušenja nad vsebinami. Če z otrokom vzpostavimo dober odnos glede tehnologije, bomo veliko lažje sklepali dogovore. Otrok bo veliko lažje pristopil do nas, kadar bo glede spletnih vsebin v stiski. 

Tehnologijo uporabljamo z njimi. Z njimi pogledamo njihovo najljubšo serijo ali kanal na YouTubu. Preizkusimo se tudi v igranju njihove najljubše igre. Na ta način imamo najboljši nadzor nad njihovo rabo.

Otrokom tudi ne izdelujemo družbenih profilov (tem kasneje, tem bolje in pri tem poskrbimo za ustrezne nastavitve zasebnosti) in ne objavljamo njihovih fotografij in podatkov na svoja družbena omrežja. Otroci imajo pravico do zasebnosti in v času njihovega odraščanja je njihov digitalni odtis na spletu v celoti odvisen od staršev.

Pri omejevanju rabe lahko uporabimo tehnološke rešitve (aplikacije za starševski nadzor), ampak naj te ne postanejo nadomestilo za celotno e-vzgojo. Te omejitve se lahko obidejo in nikakor ne nadomestijo pogovora ter stika, ki ga zahteva uspešna e-vzgoja.

Z nakupom pametnega telefona naj se nam ne mudi. Tem kasneje, tem bolje. Prvi telefon naj tudi ne bo darilo otroku in naj ga ne kupi s svojim denarjem. Prvi telefon naj bo telefon, ki ga dajejo starši otroku v izposojo. Kadar otrok telefon dojema kot svojo lastnino, je uvajanje omejitev veliko težje.

Starši so zgled. Prekomerna raba naprav je lahko prisotna tudi pri starših (gledanje televizije, brskanje po novicah in družbenih omrežjih) in pri e-vzgoji je pomembno, da se vprašamo tudi o lastnih načinih rabe tehnologije (tudi službeno delo v domačen okolju, pozno odpisovanje na e-pošto) ter smo tudi do te kritični. Konkretno lahko v domačem okolju vzpostavimo ure, ko noben član ne uporablja tehnologije (npr. med 18.00 in 19.30 vsi odložimo telefone na skupno poličko ali imamo družinski dogovor, da ob 21.00 vsi položimo telefone na skupno mesto za spanje). Organizirajo pa se lahko tudi e-posti, dnevi brez tehnologije, ki jih namenimo kakšnemu družinskemu izletu ali skupni aktivnosti doma,« nam je  pred časom pojasnil Rok Gumzej, strokovni sodelavec ekipe Logout.

Razvoj možganov je zelo kompleksen proces, ki ga še ne razumemo povsem. V najzgodnejšem obdobju, v prvih dveh letih življenja, se uporaba zaslonov odsvetuje. Otroka starši pomirijo, uspavajo, hranijo in zabavajo s svojo prisotnostjo. Otrok v tem obdobju za zdrav razvoj potrebuje veliko gibalne in domišljijske igre ter raziskovanja v fizičnem okolju. "Kot predšolsko pediatrinjo me najbolj žalosti, ko vidim, kako močno so zasloni vpeti v vsakdan že najmlajših otrok in dojenčkov," je na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije izpostavila pediatrinja Anja Radšel. Po njenih besedah se otroški možgani v zgodnjem obdobju zelo intenzivno razvijajo, postavljajo se temelji njihovega delovanja na intelektualnem, pa tudi na psihosocialnem področju. "Zgled staršev je izjemno pomemben. Ker so zasloni del našega vsakdana, je treba že pri majhnih otrocih pričeti vzgajati zdrav odnos do njihove uporabe," je pojasnila Radšelova. Starši naj pazijo na lastno uporabo zaslonov, predvsem ko so ob otrocih in ko gre za dojenčke in malčke, pa tudi kasneje. "Izogibajo naj se uporabi pametnih naprav med dojenjem, stalnemu preverjanju obvestil, brskanju po družbenih omrežjih in sprejemanju nenujnih telefonskih klicev v prisotnosti otrok," je še zaključila.

Sestavite družinski načrt uporabe zaslonov, ki velja za vse družinske člane.

Zaslonske tehnologije pa vsekakor niso samo škodljive in nevarne. Njihova zmerna uporaba ter konzumiranje praktičnih in koristnih vsebin imata lahko pozitivne učinke na razvoj in napredek otroka. Velik del družbenega življenja se namreč seli na internet, ki vse bolj postaja nujen del našega življenja. Zato ni primerno otrokom povsem odvzeti možnost, da razvijajo svoj odnos do tehnologije že v času odraščanja. Kot starši pa se moramo zavedati pasti interneta in njegove uporabe ter otroke pri tem ves čas usmerjati in nadzirati uporabo tehnologije in zaslonov.

Pomembno je, da preverjamo vsebine, ki jih gledajo otroci, in nadzorujemo, koliko časa preživijo pred zasloni. Kakovostni televizijski programi lahko namreč pri otroku pozitivno spodbujajo razvoj kognitivnih, jezikovnih in socialnih veščin. Nekatere študije so pokazale, da se lahko otroci ob visokokakovostnih televizijskih in spletnih programih naučijo pisanja, risanja, računanja in socialnih veščin. Ravno tako so z raziskavami dokazali pozitiven vpliv uporabe zaslonov na sporazumevanje in sodelovanje otrok in mladostnikov ter njihovo povečevanje izpostavljenosti novim idejam in izkušnjam. Potrebna je torej le zdrava merica uporabe, ki jo starosti otroka glede na priporočila Zdravstvene zbornice sproti prilagajamo in nadzorujemo starši. 

Vir: healthline.com, 24ur.com, zdravniskazbornica.s, priročnik Smernice za uporabo zaslonov