“Nikoli ne bi smeli klicati v šolo in prositi, naj vašega otroka premestijo v razred, v katerem je njegov prijatelj. Če sta z dotičnim otrokom prava prijatelja, bo njuno prijateljstvo preživelo tudi izven šolske učilnice. Vaš otrok se bo na ta način družil tudi z drugimi otroci in sčasoma bo lahko razvil nova prijateljstva. To je pravzaprav edinstvena priložnost, da se otrok začne pogovarjati in spoznavati z drugimi vrstniki,” pojasnjuje psihologinja dr. Clare Daly za portal The Sun.

Psihologinja predlaga, da v primeru, ko imate občutek, da otrok ni uspel navezati stike in poznanstva v novem okolju, sami nekoliko spodbudite otroka k temu, vendar posredno. Organizirate lahko druženje po pouku pri vas doma s sošolci ali pa ga vključite v obšolske dejavnosti, kjer bo skozi igro in različne aktivnosti lahko spoznal nove prijatelje. Pri tem pa imejte vedno v mislih dejstvo, da so si otroci različni. Nekateri so izjemno radi obkroženi z veliko prijatelji, spet drugi so bolj introvertirani in jim ustreza več zasebnega prostora. Včasih pa je preprosto bolje otroku prepustiti, da se sam znajde v novem okolju.  

Kdo so helikopterski starši in kakšne so posledice takšnega starševstva?

"Helikopterski starši zelo bedijo nad svojimi otroci, rešujejo jih iz vsake zagate, jim vse poskušajo olajšati, ves čas jih usmerjajo," pojasnjuje prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije. Lahko bi rekli, da kot helikopterji ves čas lebdijo nad njimi. Kar pa ima negativne posledice.

Otroci se na helikoptersko starševstvo odzovejo različno. “Pogost odziv je, da postanejo negotovi. To pretirano skrb, vmešavanje, nadzorovanje razumejo kot: Meni starši ne zaupajo, to pomeni, da nisem sposoben, da ne zmorem sam ...” Psihiatrinja meni, da ima veliko anksioznih otrok helikopterske starše. “Niso imeli priložnosti tolikokrat pasti, se potolči in ozdraveti, da bi videli, da sploh ni nič hudega, če kdaj padeš.”

In ravno to je pogosto največja napaka tovrstne starševske vzgoje. Zaradi pretirane skrbi in zaščitniškega nagona namreč lahko pri otroku spodbudijo ravno obratno od želenega. Otroci imajo lahko v šoli težave, začnejo se neprimerno obnašati, imajo slabše učne navade, težko se skoncentrirajo, začnejo se upirati in povzročati težave. Strokovnjaki se na tej točki strinjajo, da je potrebno otrokom prepustiti nekoliko več samostojnosti in odgovornosti ter znati presoditi, v katerih situacijah lahko otrok poskrbi sam zase ter jih voditi v tistih situacijah, ki otroku predstavljajo večji izziv.  

Zelo pomembno je, da se otrok nauči temeljnih življenjskih veščin, kot sta samoregulacija pri vedenju in čustvovanju, vendar helikopterski starši to žal s svojim načinom vzgoje preprečujejo. “Naše raziskave so pokazale, da znajo biti otroci, ki imajo preveč zaščitniške starše, manj sposobni pri soočanju z izzivi v šoli in med odraščanjem,” je dejala dr. Nicole Perry, glavna avtorica raziskave. Dodala je še, da je pri izboljšanju stanja vsekakor zelo pomembna čustvena samoregulacija starša, ki potem to prenese tudi na svojega otroka.