Britanska malčica Molly Fisher, ki bo naslednji mesec praznovala drugi rojstni dan, je lani zaradi meningitisa ostala brez vseh prstov na desni nogi in brez konic prstov na levi. Po amputaciji ni mogla ohranjati ravnotežja in hoditi brez opore. Zdravniki so zato poskrbeli, da je Molly dobila “čudežne čeveljce“ – po meri oblikovane čevlje, ki so narejeni tako, da lahko v njih hodi tudi brez prstov.

Čudežno okrevala

Mollyjino življenje je junija lani ogrozil meningitis. Njena stara starša, s katerima živi, sta jo takoj odpeljala v bolnišnico West Cumberland v Whitehaven. Tam so jima povedali, da njuna vnukinja trpi za smrtno nevarno zastrupitvijo krvi z meningokokom. Več kot eno uro so potrebovali, da so malčico dovolj stabilizirali,  da so jo lahko prepeljali v ambulanto v Newcastle.

Bali so se, da deklica v bolnišnici ne bo preživela niti 48 ur ter da ji bodo, če preživi, morali obe nogi odrezati nad koleni. Vendar do tega na srečo ni prišlo, saj je Molly tako hitro in dobro okrevala, da so ji morali amputirati le prste na nogah. Njeno okrevanje je bilo tako neverjetno, da so jo medicinske sestre začele klicati “čudežni dojenček.“ Po šestih mučnih tednih v bolnišnici so deklico iz bolnišnice odpustili.

Čudežni čeveljci

Ker pa deklica brez prstov na nogah ni mogla hoditi brez opore, so ji zdravniki priskrbeli posebne čevlje. Rožnati čevlji imajo trd, po meri narejen podplat, da se lažje odžene s stoječega položaja in ki nogo spodbuja, da se premika naprej ter posnema premike popolnoma običajne noge.  “Čevlji so neverjetni. Kličemo jih Mollyjini mali čudežni čeveljci. Brez njih Molly komaj naredi nekaj korakov, ko jih obuje, pa teka naokoli. Neustavljiva je,“ je povedala njena babica Winifred.

“Čevlji so ji spremenili življenje. Preden jih je začela nositi, preprosto ni mogla hoditi. Z njimi pa je neverjetna. Tako ponosni smo nanjo in ko je naredila prve korake, smo imeli kar solzne oči.“ Zdravniki so njenima starima staršema povedali, da bo lahko imela povsem običajno življenje in upajo, da sčasoma čevljev sploh ne bo več potrebovala. “Rada se igra in teka po vrtu, se spušča po toboganih. Ko jo pogledam, pomislim na to, kakšno srečo imamo, da je še z nami. Ne vem, kaj bi delala brez nje,“ je povedala babica.