O proizvodnji plenic za enkratno uporabo veliko povedo podatki Združenja RNA iz Velike Britanije: "Proizvodnja plenic za enkratno uporabo terja 3,5-krat več energije, 8,3-krat več neobnovljivih virov ter 90-krat več obnovljivih virov kot proizvodnja pralnih plenic. Pri proizvodnji plenic za enkratno uporabo se ustvarja 60-krat več odpadkov in 2,3-krat več odpadne vode kot pri proizvodnji bombažnih plenic."

Seveda tudi proizvodnja in pranje bombažnih plenic nekoliko onesnažujeta okolje. Bibaleze.si se je o tem pogovarjala z Ireno in Alešem Ruparjem, ki v Sloveniji uvajata t. i. "eko pleničke", ter s Polonco Sokol, ki ima kot mlada mamica praktične izkušnje z uporabo pralnih pleničk in jih rada podeli s starši, ki še tehtajo, za kakšne pleničke se bodo odločili.

Irena in Aleš, že nekaj let se ukvarjate s proizvodnjo eko pleničk; kaj vaju je privedlo do tega?

Irena: Do krojenih pralnih pleničk so naju pripeljale izkušnje s previjanjem najinih otrok. Sešili smo jih namreč za najino najmlajšo hčerko. Pred tem smo sinova povijali v klasične tetra pleničke. Zanje sva se odločila zaradi naravnih materialov, ki so najprimernejši za stik z nežno dojenčkovo kožo. Eko plenice so izdelane iz materialov, ki so zračni, zato pod pleničko omogočajo udobne temperature. Strokovnjaki na univerzi v Kielu so leta 2000 v raziskavi ugotovili, da je v plenicah za enkratno uporabo temperatura za 1,1 Celzija višja kot v pleničkah iz bombaža. Več študij opozarja, da je tako povišanje temperature lahko eden izmed razlogov za poznejše težave s plodnostjo pri moških. Raziskovali pa so tudi dolgoročne posledice neprestanega stika kemikalij iz plenic za enkratno uporabo z reproduktivnimi organi otroka.

Polonca, zakaj s takim navdušenjem širite vest o eko pleničkah?

Polonca: Da bi vse povedala, bi potrebovali kar dolg klepet. Morda je zame najpomembnejši zdravstveni vidik. Pri eko plenicah krem skorajda ni treba uporabljati, ker koža na dojenčkovi ritki ni vzdražena. Poleg tega so kreme izdelane na podlagi naftnih derivatov, z dodanimi dišavami in drugimi hormonskimi motilci, kar gre vse v kožo in spet smo v začaranem krogu. Da ne govorim o tem, da so določene pleničke še odišavljene, kar je prav tako lahko zelo moteče za otroške genitalije. Greenpeace je pred leti zahteval od vodilnih svetovnih proizvajalcev pleničk za enkratno uporabo, da prenehajo uporabljati TBT, zelo nevaren pesticid, ki so ga v plenice dajali preventivno, proti glivicam, kljub temu, da je znano, kako močan hormonski motilec je.

Zakaj so plenice za enkratno uporabo tako zelo vpojne, čeprav so tanke?

Irena: Skrivnost tiči v natrijevem poliakrilatu, ki absorbira tekočino in jo pretvori v gel. Ob menjanju plenice za enkratno uporabo lahko včasih na otrokovi koži opazimo prozorno bele drobce želiranega natrijevega poliakrilata, zaidejo pa celo v otrokov urinarni trakt in so lahko eden izmed razlogov za plenični izpuščaj in uroinfekt. Poleg drugih dvomljivih sestavin v plenicah za enkratno uporabo je zelo sporna tudi prisotnost dioksina. Ta nastaja kot stranski produkt pri beljenju papirja, tudi pri beljenju papirja za plenice za enkratno uporabo. V njih je sicer prisoten le v sledeh, a številni starši in strokovnjaki dvomijo v popolno varnost za otrokovo zdravje. Dioksin je namreč na seznamu najbolj rakotvorih snovi.

So bombažne in bambusove pralne plenice tudi cenovno bolj ugodne?

Polonca: Seveda! Ste kdaj izračunali, koliko porabite (ali bi porabili) za nakup plenic za enkratno uporabo? Če vzamete za izračun redno previjanje otroka povprečno šestkrat na dan v dveh letih in pol, vas bo znesek najbrž presenetil (nad 1.400 evrov). Nakup eko plenic in prekrivnih hlačk pa vas stane približno 300 evrov. Okvirni stroški pranja plenic (pralni prašek, energija, voda, obraba pralnega stroja) in pleničnih predlog znesejo od 120 do 190 evrov za obdobje dveh let in pol. Ta podatek velja, če bi dvakrat do trikrat na teden prali samo plenice, vendar jih največkrat peremo skupaj z drugim perilom. To pomeni bistveno nižje stroške pranja. Lahko pa plenice tudi "pripomorejo," da se perilo pogosteje pere, saj je pralni stroj prej poln, zato potrebujemo manj bodijev, hlačk …

Kolikšno onesnaževanje prinaša pranje eko plenic?

Polonca: Pri enkratnem pranju v pralnem stroju porabimo približno 60 litrov vode, kar je enaka količina kot pri štirikratnem praznjenju WC kotlička. Odpadkov pri uporabi bombažnih plenic ni. Blato se očisti v straniščno školjko, torej tja, kamor sodi. Onesnažuje tudi pralni prašek, vendar imamo izbiro, lahko se odločimo za pralne oreščke ali pralne krogle, ali pa vsaj zmanjšamo porabo praška in ga dodajamo v bistveno manjših količinah. Mehčalce močno odsvetujem, saj vsebujejo veliko škodljivih snovi, ki se s pregrevanjem (če pleničke sušimo v sušilcu) sproščajo v okolico. Poleg tega se zaradi mehčalca zmanjša vpojnost pleničk. Namesto tega lahko uporabimo nekaj žlic brezbarvnega kisa. Sušilci so veliki porabniki električne energije. Sušenje v sušilcu je dovoljeno, je morda udobnejše, vendar ekološko ozaveščeni starši raje sušijo na radiatorjih (in tako preženejo suh zrak) ali na vrvi.

Kaj pa, ko se otrok v mokri plenički počuti neprijetno?

Irena: Mogoče res in ravno zato ga pogosteje previjemo, kar pa ni nujno slabo. Z uporabo pralnih pleničk se plenični izpuščaj pojavlja redkeje kot pri pleničkah za enkratno uporabo. Otroci, ki čutijo, da so mokri, to hitreje povežejo z občutkom tiščanja na vodo, kar pomeni, da se bistveno hitreje privadijo na kahlico. 

Kakšno pa je vzdrževanje pralnih pleničk?

Irena: Večina modelov, bombažnih ali bambusovih, je sestavljenih iz dveh delov – iz hlačne plenice in vložka. Dvodelnost omogoča visoko vpojnost in razmeroma hitro sušenje po pranju. Enotna velikost za težo od 3 do 15 kg za večino otrok pomeni primerno velikost od rojstva do takrat, ko se vsaj čez dan poslovijo od plenic. Prilagajanje plenice velikosti otroka dosežemo s pritiskači po višini, po širini pa plenico zapenjamo z izredno vzdržljivimi in mehkimi ježki ali s pritiskači. Vse plenice in vložki, razen tistih iz bambusa in tencela, se lahko perejo pri 95 stopinjah Celzija, bambusove pa pri 60.

Zakaj torej priporočate pralne eko pleničke?

Polonca: Bambusove pleničke zelo mehke, tudi po sušenju na radiatorju. Poleg tega so prekrivne hlačke ločene od pleničke in jih zato potrebujemo manj, kar pomeni nižji strošek in manj onesnaževanja (manj porabe umetnega materiala, krajši čas sušenja …).

Irena: Pleničke izdelujemo v Sloveniji, s šivanjem torej zaposlujemo slovenske mamice in ne otrok z vzhoda. Izdelane so iz zelo kvalitetnih materialov, ki so najboljši kompromis med nežnostjo, trpežnostjo, vpojnostjo in časom sušenja.

Bombažne pralne pleničke

Bombaž  pridobivajo s predenjem tankih niti iz celuloznih vlaken, ki se držijo semena bombaževca (Gossypium). Bombaž je bil kot surovina za tekstil znan že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da so ga uporabljali  Egipčani že 12.000 let pred Kristusom. Bombažna vlakna so v svetu najpogosteje uporabljana naravna vlakna. Pridelujejo ga v tropskih in subtropskih področjih, največ v Ameriki, Indiji in Afriki. Na žalost lahko zadostno količino bombaža, ki jo zahteva trg, zagotavljajo le na račun uporabe pesticidov in fertilizatorjev, v zadnjih letih pa z vzgojo gensko spremenjenega bombaža.

Organski bombaž pa je pridelan na naravi prijazen način, brez uporabe kakršnih koli škropiv in z gensko nespremenjenimi rastlinami. Bombažne pleničke so prijetne in dobro vpijajo. So zelo vzdržljive. Peremo jih lahko na 95 °C.

Bambusove pralne pleničke

Bambusi so trajnice iz družine trav z olesenelimi stebli. Nekatere vrste dosežejo višino do 40 metrov. Rastejo izredno hitro – povprečno 40 centimetrov dnevno, nekatere vrste pa tudi meter na dan! Zaradi hitre rasti in posebne snovi, imenovane bamboo kun, ki deluje protiglivično in protibaketrijsko, škropljenje ni potrebno. Pridelava in predelava ne obremenjujeta narave, saj se bambus zelo hitro obnavlja in končno velikost doseže že v treh letih. Vršički bambusa predstavljajo 99 % hrane za ogrožene pande.

Blago izdelujejo iz bambusa vrste moso, s katerim se pande NE prehranjujejo, zato predelava tega bambusa ne ogroža življenja prikupnih živali. Kot material za pleničko se zelo obnese, saj vpije 60 odstotkov več  tekočine kot bombaž, zato so lahko pleničke tanjše. So izredno mehke in koži prijetne. Poleg tega pa vsebuje še omenjeno protiglivično in protibakterijsko snov. Vsebuje tudi delež  umetnih vlaken (zgolj vodilne niti, ki niso v stiku s kožo), ki plenički dajejo lastnosti kot so nespreminjanje oblike, vzdržljivost, pranje pri višji temperaturi (60 °C), trpežnost in dolgotrajno uporabnost.