Glede uživanja soli in s tem joda v nosečnosti obstajata dve različni struji. Včasih se je zaradi pomanjkanja joda v telesu pojavljal kretenizem, zato je dodajanje joda v nosečnosti zelo pomembno. Zaradi jedrske nesreče leta 1986 v Černobilu in kontaminacije okolja pa je v njem pričakovati prisotnost radioaktivnega jodida. Za izrivanje tega nevarnega jodida, ki se škodljivo kopiči v ščitnici, je potrebno posegati po virih, ki niso radioaktivni, nam je povedala dr. Jasna Kuhelj Recer.

Sol se skriva tudi v hrani

Domala vsaka hrana vsebuje nekaj natrija. Če bi se zdravo prehranjevali, bi dobili zadostno količino soli, tudi če je dodatno sploh ne bi uporabljali. Priporočilo zdravnikov je, naj odrasli zaužijejo do šet gramov soli dnevno, otroci polovico manj, torej tri grame. Običajno pa je ta mera vsakodnevno vedno presežena. Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji zaužijemo od 12 do 16 g soli dnevno, kar je zelo nezdravo, saj je visok vnos povezan z boleznimi srca, ledvic, osteoporoze, astme in raka na želodcu. Še posebno zaskrbljujoč je podatek o porabi soli za otroke. Če enako posolimo kosilo za vso družino, bo odrasel zaužil dvakrat več soli kot je dovoljeno, otrok pa kar štirikrat!

Sol za nosečnice in doječe matere

Še do nedavnega je veljalo, naj bi nosečnice in matere, ki dojijo, soli sploh ne uporabljale, saj zaradi nje zastaja voda v telesu ter otekajo udi. Najnovejše raziskave so to teorijo zavrgle in strokovnjaki tudi materam priporočajo normalen vnos soli - torej toliko, kolikor naj bi je zaužil vsak odrasel. Se je pa med nosečnostjo dobro izogibati preveč slanim jedem kot so suhomesnati izdelki, težkim mastnim in slanim staranim sirom ter drugim prekomerno slanim jedem.

Celo v kruhu je veliko preveč soli, kot je dovoljeno. Že z dvema kosoma kruha zaužijete 50 odstotkov priporočene dnevne količine soli. Tudi za doječe matere mora biti vnos soli strogo nadzorovan. To pomeni, da naj mlade mamice pazijo, da dobijo čim več soli iz hrane in naj je ne dodajajo. Hrano je bolje pariti in ne kuhati, saj s kuhanjem ne izgubi le soli, temveč tudi vitamine in minerale. Sadje in zelenjava vsebujeta veliko kalija, ki sol delno »nevtralizira.« Najbolj zdravo pa boste naredili, če boste sol nadomestili z začimbami kot so  česen, limona, peretšilj in olivno olje.

Jod za ščitnico

Jod je esencialni element , ki je pomemben za sintezo ščitničnih hormonov. Naravno ga dobimo predvsem iz morske hrane. Največ ga je v algah, školjkah in morskih ribah. Jod iz rastlin se akumulira v mleku in drobovini živali, ki se prehranjujejo z rastlinami. V Sloveniji je glavni vir joda jedilna sol. Alternativni vir pa so prehranska dopolnila. Noseče in doječe matere imajo večje potrebe po jodu, predvsem zaradi povečanega izločanja urina. Nekateri zdravniki zato priporočajo materam uživanje morske hrane. Tu so mnenja zopet deljena, saj nekateri menijo, da morska hrana ni priporočljiva zaradi prevelike vsebnosti živega srebra. V prehranskih dopolnilih je lahko včasih joda preveč in škodljivi učinki se kažejo v motnjah delovanja ščitnične žleze. Če je vnos joda med nosečnostjo premajhen, lahko pride pri novorojenčkih in majhnih otrocih do retardiranega razvoja.

Kako do joda iz hrane?

Ker nekatera živila zmanjšujejo absorbcijo joda, jih ne uživamo hkrati s tistimi, ki ga vsebujejo. To so brstični ohrovt, cvetača, brokoli, koruza, arašidi, orehi, sladki krompir ... Med živili, ki zavirajo absorbcijo joda, je tudi soja. Podobno se zgodi tudi, kadar je v organizmu pomanjkanje vitamina A in mineralov cinka, bakra, železa in selena. Tudi če bodoče matere zaužijete dovoljeno količino soli, torej šest gramov, s tem ne dobite dovolj joda, zato je priporočljivo uživati hrano, bogato z jodom ali prehranska dopolnila. Vsekakor pa se o tem prej posvetujte z izbranim zdravnikom ali ginekologom.

O tem poklepetajte še na forumu!