Pustni dnevi dovolijo vsem, majhnim in velikim, da za nekaj trenutkov pozabijo na vsakdanjo rutino in se le veselijo. Nadenejo si maske, se smejijo, zganjajo norčije in si dajo duška, pa jih zaradi tega nihče ne bo gledal grdo.
Pusta se veselijo predvsem otroci, že tedne pred tem sanjajo o svojih najljubših junakih, v katere se bodo prelevili.

Za tiste, ki nimajo časa ali jim primanjkuje domišljije, je velika izbira pustnih mask v trgovinah.

Če pa ste nekoliko bolj spretni, lahko pustne maske izdelate sami. Za izdelavo bolj preprostih ne potrebujete veliko. Zajčki ste lahko že, če na hlače prišijete rjav repek, naredite ušesa in narišete brke. V roke vzamete še korenje in že lahko odskakljate.

Tudi v dimnikarja se lahko hitro prelevite. Potrebujete črna oblačila, lestev naredite iz kartona, prav tako štiriperesno deteljico, ki jo pobarvate zeleno in zataknete za črno čepico. Še nekaj oglja na lička in dimnikar je gotov! Pa ne pozabite se prijeti za gumb!

Tudi naše bralke se vsako leto pripravijo na pust. Zaupale so nam, kako izdelajo maske.

Teja iz Ljubljane je naredila pustna oblačila za žabice, leto prej pa za jelene:

Kostume za žabice sem izdelala povsem preprosto. Krake za roke in noge sem naredila iz debelejšega filca, na rob pa sem prišila trak za obrobljanje, s katerim smo si krake tudi privezali okrog zapestij in gležnjev. Žabje oči sva naredila skupaj – fant je prerezal žogice za namizni tenis in jih preluknjal s segreto šivanko, jaz pa sem s črno akrilno barvo nanje narisala oči in jih prišila na kapo s ščitnikom (iskanje zelenih kap za vse tri je bil pravi podvig!). Na koncu smo se le še oblekli v zelena oblačila (žabe, majice, pižama ipd.).

Maruša iz Kočevja je izdelala čebeljo družino:

Idejo sem dobila, ko sem gledala komedijo družina Huckstable, ko so malo Rudy za halloween oblekli v oso. Ker mi je bila res všeč, sem se odločila, da naredim masko sama, seveda dosti bolj enostavno.

Čebele so bile naša prva maska in še danes najljubša. Izdelavo obleke sem zelo poenostavila, saj nimam ravno šiviljskih sposobnosti, ne znam krojiti, ... le na šivalni stroj sešiti. Kupila sem temno rjavo blago za osnovo in temno rumeno blago za črte. Za mero sem vzela kratko obleko in po njej narisala obris, katerega sem iz temno rjavega blaga izrezala. Sledilo je rezanje črt ( 10 cm) iz rumenega blaga in kasneje šivanje teh črt na osnovo. Ko so bile črte prišite, je bilo potrebno samo še sešiti sprednji in zadnji del skupaj in zelo kratka mini oblekica je bila nared. Ker ima čebela "krznen ovratnik," sem iz temno rjavega umetnega krzna izrezala 3 cm širok trak in ga prišila na ovratnik. Sledila so še krila, ki jih je bilo narediti najenostavneje. Iz belega tila sem izrezala obliko krilc in jih na vrhu prišila na obleko. Ker ima čebela še vrečke za med, ki ga nabira, sem iz temno rjave volne spletla še gamaše. Spodaj smo oblekli črne majice in črne nogavice

Za tipalke sem vzela malo daljšo in bolj močno žico, ki sem si jo za mero najprej ovila okrog glave, nato pa sem jo oblekla (ovila) v črno volno. Na vrh tipalk pa smo dali še obrezane plutovinaste zamaške.

Dela ni bilo malo, ampak smo se imeli luštno. Moški so bili oblečeni v kratke hlače in majice, narejene na opisan način.

Živa iz Kranja vsako leto našemi vso družino:

Čar pusta je v tem, da lahko brez težav, občutkov slabe vesti in pogledov v stilu »čuden si« spustiš na plano otroka v sebi ... Kar ga je še ostalo. Že priprave na pust so simpatične, ko skupaj izbiramo, kaj bomo letos - bomo junaki iz risanke, simpatične živalice, bomo kaj okusnega ... Vsekakor smo vedno nadvse simpatični, ker smo vedno oblečeni družinsko. Tako smo bili že levčki, 101 dalmatinec, Pika Nogavička ... Kaj bomo letos, se še pogovarjamo. Idej nam definitivno nikoli ne zmanjka - levčki so prišli povsem spontano ... kupili smo enega in dobili cel trop... Ideja za 101 dalmatinca se je porodila, ko je Mirna predlagala, da bi bila za maškare kužek, pa smo v kužka oblekli takrat našo štirimesečno dojenčico in povsem logično je bilo, da bom jaz Cruella de Ville. Lansko leto je bila ideja ponovno Mirnina - Pika Nogavička. In tudi ona je naprej razdelila vloge - Zarja bo Gospod Ficko, ati bo Kapitan Nogavička ... Mami pa ... ja, mami je bila pa konj!