Pozdravljeni. Imam kar kompleksno, dolgo/veliko vprašanje. Imamo sina starega 3,5 let in mlajšega starega 5 mesecev. Starejšemu sinu je bila pri starosti 9 mesecev diagnosticirana hipotonija. Hodili smo na NFT terapije v RA, ki smo jih s časom opustili, saj zaradi joka in posledično bruhanja skozi celo uro terapije nismo dosegli nič zato smo se odločili za privat terapevta. S časom je otrok začel lepo kobacati in je shodil. Imeli smo tudi velike težave s hranjenjem tako mleka, kot kasneje goste hrane, saj je vse izbruhal. S posebno dieto in časom se je stanje sicer popravilo, še vedno pa ni preveč ješč in tudi dolgo ne zdrži za mizo - malica najraje v gibanju. Sedaj pa imamo druge težave in sicer močan "platfus" - nosi ortozice, veliko je bil poleti bos v naravi, ... ima ves čas odprta usta in iztegnjen jeziček, posledično smrči, ne izgovarja lepo šumnikov in sičnikov, tudi r-ja, občasno tudi še bruha če se zelo razburi, kašlja, se mu kaj zaleti, ... Je tudi nekoliko bolj neroden kot vrstniki pri teku, hoji, ... Prebrala sem nekaj člankov iz tujine, kjer piše, da so vse to pokazatelji hipotonije (govor, prehrana, platfus, ...) zato me zanima, kaj o tem menite vi in če imate morda kakšen nasvet, kako bi mu pomagali celostno? Bi morda lahko kako pomagal logoped (na ORL ne opažajo posebnosti), plavanje, kakšne druge vaje/način igre razen pobiranja predmetov z nogicami in bose hoje? Mlajšemu sinu je bila pri 4,5 mesecih tudi diagnosticirana hipotonija in ped. pravi, da je še šibkejši kot je bil starejši zato me zanima, kaj lahko preventivno naredimo mi? Hodimo že na razvojne gibalnice po principu pedokinetike in feldenkrais metode, napoteni smo tudi v RA, ampak šele čez dober mesec. Skrbi me tudi uvajanje goste hrane, saj njegov ped. pravi, da naj že začnemo, otrok pa niti pod razno še ne sedi ob opori in ga tudi ne bomo posedali, glede na starejšega sina bo verjetno sedel pri kakih 10 mesecih, ko je že pozno za uvajanje. Kaže že sicer zanimanje za hrano, jezička tudi ne izplazi več - lepo poje/pogoltne npr. homeopatsko granulico. Skrbi me, da bi se ponovila zgodba s starejšim sinom - bruhanje, rinjenje po ritki namesto kobacanja (kasneje smo izvedeli da zato, ker je bil poseden - a to so nam svetovali v ambulanti) ... Se da kako hipotonim otrokom v Sloveniji pomagati celostno v smislu vaj doma, (nevro)fizioterapije, logopedije, ortpedije itd.? Je hipotonija trajna - bosta otroka celo življenje imela take težave (požiranje, govor, hoja, drža, ...) ali se da to s časom popolnoma odpraviti? Naj še povem da je bil starejši sin na pregledu za presnovne motnje v LJ, kjer niso odkrili nič posebnega, hipotonija je po vsej verjetnosti dedovana. Sama imam zelo "mehke" sklepe (na hrbtu se lahko dotaknem s komolci) in sem tudi nekoliko bolj nerodna, čeprav sem shodila že pri 11 mesecih (brez pomoči), mož pa ima težave s požiranjem itd. ... Lepo prosim za kak nasvet. Hvala in lep pozdrav!