Spoštovani, Sem mama 4-letne hčerke in 2-letnega sina. Ker se v naši družini trenutno srečujemo s težavo, pri kateri zaenkrat še nismo našli rešitve, vas vljudno prosim za nasvet. Hčerka (prihodnji mesec bo dopolnila 4 leta) je v vrtec vpisana tretje leto (prvo leto je potrebovala približno 2 meseca, da ob prihodu v vrtec ni več jokala), in do preteklega tedna ni bilo nobenih težav z odhodom v vrtec (tudi med počitnicami ne, ko so bili oddelki združeni in ko so bile prisotne tudi druge vzgojiteljice). Karakterno je hčerka zelo nežna, čustvena deklica, je precej sramežljiva (a, ko je nekaj časa v družbi in ko se na ljudi/otroke navadi, in jih sprejme, se lepo zaigra), včasih trmasta in poskuša izsiljevati z jokom (a ji z možem ne popuščava). Z novim šolskim letom je v vrtcu dobila novo vzgojiteljico (ki jo pozna že od prej, saj je vodila sosednji oddelek - moj prvi vtis: zdi se mi precej stroga) in pomočnika vzgojitelja, ki ga je spoznala pred poletjem, ko se je pridužil njeni skupini. Hčerkino lansko skupino so "razbili", saj je bila v oddelku 3-5 let, in so 5-letnike (predšolske otroke) dali v svoj oddelek, približno polovica jih je ostala v njeni skupini, kateri se je pridružila polovica mlajših otrok. Prvih 14 dni v septembru je bilo uredu, v ponedeljek pretekli teden pa je začeala pred odhodom v vrtec govoriti, da ne bo šla v vrtec, da jo boli trebuh, da bo ostala doma, da se v vrtcu ne bo igrala, da ne bo počivala ... Priznati moram, da so jutranji odhodi v vrtec postali prava "nočna mora". Ko jo vprašam kaj je narobe, če ji je kdo kaj naredil, jo užalil, jo kregal, mi ne pove. Reče le, da ne bo šla v vrtec. Tudi v vrtcu so mi zagotovili, da ni nič narobe, da se igra, da pa pred počitkom na ležalniku malo pojoka. Sumim, da pogreša prijateljice, ki so sedaj v predšolskem oddelku in da ji vzgojiteljica ni najbolj simpatična. Ko mi je danes zjutraj spet rekla, da ne bo šla v vrtec (njene besede spremlja jok), da ne bo počivala, sem ji rekla, da bom vzgijiteljico prosila, da naj da njen ležalnik zraven prijateljičinega, pa mi je hčerka odvrnila, da naj rečem pomočniku vzgojitelju, ne vzgojiteljici. Nekako sem jo uspela pregovoriti, da v vrtec ni prišla objokana, da v igralnico ni odšla jokajoča (tako kot prejšnji teden, ko jo je moral pomočnik vzgojitelj dobesedno trgati z mojega naročja), saj sem ji obljubila, da bom prišla po njo po kosilu, skratka pred počitkom (a samo danes). Naj omenim še, da tudi sin obiskuje isti vrtec in da z njim ni težav. Za vsak vaš nasvet, odgovor in hkrati pomoč se vam že v naprej iskreno zahvaljujem. S spoštovanjem, Zaskrbljena mamica