Pozdravljeni, sprašujete, kako bi otroku dopovedali, da bi se obnašal bolj zrelo, kar je težko izvedljivo. Vaš otrok je zgovoren, rad v družbi in središču pozornosti, zato se potrudi zanjo, da jo dobi – tako ali drugače. Pozornost prejme, kadar se vede manj primerno, ko mu npr. poskušate dopovedati, da bi vedenje spremenil. On pa ga ravno zato še pogosteje izkazuje, saj je najučinkovitejše sredstvo za vašo pozornost. Raje opazite njegove poskuse samostojnosti (npr. si sam pospravi torbo, pripravi mizo, pomaga bratcu). Vedenja, katerih pogostost želite povišati, lahko tudi napišeta na plakat in prilepita nalepko, ko mu uspe. Ko jih zbere dogovorjeno število, mu podarite vnaprej dogovorjeno nagrado (sprehod v gozd, kopanje na bazenu, obisk kina …). Pohvalite ga drugim, povejte kaj že zna (npr. pozna črke), tako bo bolj motiviran, da to pokaže. Torej spodbujajte ga k samostojnosti in ga zanjo tudi nagradite. Pogosteje mu povejte, kaj naj počne in manj pogosto česa ne sme. Eno preprostih načel pri podajanju navodil otroku je ˝pravilo mrtvaka˝, ki naj bi pomagalo pri postavljanju za otroke bolj spodbudnih pravil. Navodila otroku zastavimo tako, da jih mrtvak ne bi mogel izvršiti: ne brcaj, ne skači, ne kriči, ne bodi glasen, ne … ipd. so manj primerna kot bratcu preberi kaj piše na trgovini, pomagaj mu naliti sok ipd. Torej ne poudarjajte česa ne sme, raje mu predlagajte alternative. Kadar ga okregate, se naj kritika nanaša na vedenje (npr. to nisi storil pravilno) in ne na osebo (npr. poreden si); pokažite, da ga imate radi tudi kadar se vede manj primerno in mu boste pomagali to vedenje spremeniti. Pravite, da mu večkrat ponavljate navodila; kadar jih razume, je to odveč. Vnaprej dogovorite, kaj bo sledilo, če nečesa ne izpolni in se dogovora držite. S tem, ko mu vedno večkrat poveste se je naučil, da se na prvo ni potrebno odzvati. Morda si kakšen teden beležite, kdaj (v katerih situacijah) se otrok vede na način, ki ste ga opisali, in kako vi reagirate. Otroci se lahko moteče vedejo tudi, če so zahteve previsoke ali kadar se želijo izogniti obveznosti. Kadar jim to uspe, je v prihodnje verjetnost takšnega vedenja še višja. Morda razberete vzorec vedenja in mu pomagate do cilja (pozornosti ali izogiba obveznosti) na drugačen način. Učiteljica ima manj težav, saj v šoli pozornost dosega z uspešnostjo, se trudi biti podoben kot ostali otroci. Podobno pa poskuša tudi doma, a ko vidi, da namenite pozornost mlajšim otrokom, posnema njihova vedenja, da bi opaženo pozornost prejel tudi on. Vseeno predlagam, da se z učiteljico pogovorite, kako se ona odziva na njegovo potrebo po pozornosti in morebiti katerega izmed načinov uporabite doma. Se tako vede tudi, ko je sam z vami? Verjetno mu bo všeč, če si vzamete čas kdaj samo zanj, skupaj počneta kaj »odraslega« (npr. prebereta knjigo, gresta v muzej, galerijo …) ali pa zgolj uganjata norčije, se sprostita in zabavata. Prijetno in igrivo poletje!