Pozdravljeni! Globji vzrok za take izjave bi verjetno bil, da ima deklica ob sebi starše, ki si še kako zanimajo za njen čustveni svet. In prav toliko se s svojimi občutki ubada tudi sama. S tem seveda ni nič narobe. Ljudje, ki so v stiku sami s sabo so na dobri poti, da ostajajo zdravi. Verjamem, da vas zaskrbi, kadar hčerka tako dramatično izraža "neprijetne" občutke. Zagotovo vas ne bi prav nič vznemirilo, če bi izjavila: "Tako srečno se počutim, da bom kar počila od veselja!" Pa bi šlo za enako potenciranje in morda rahlo pretiravanje. Dramatiziranje ( ko odrasli začuti, da otrok po njegovem pretirava ) pa je dober opomnik, da smo morda odrasli tisti, ki pretiravamo v svoji skrbi - da bi vedno upoštevali otrokove občutke. Frustracije ( trenutki, ko ostaneš sam s svojimi neprijetnimi občutki; ni nikogar ki bi te razumel in potolažil ) so sestavni del odraščanja in vodijo k razvoju zdrave osebnosti. Sodobni skrbni starši pa kar ne dovolimo, da bi jih bili naši otroci deležni. Potem pa otroci prirejajo takšne in drugačne "drame" - da malo začutijo. lep pozdrav obema! Simona