Pozdravljeni! Čestitam za živahnega in samosovojega otroka! Tako lepo in tako veliko ste napisali, da sploh ne vem kje začeti, saj bi vam toliko stvari rada sporočila. Pa začniva s situacijo v vrtcu in vašim vprašanjem sinu: Zakaj "nagaja"? Kot je sam rekel, gre verjetno tu in tam res za hec, ki se ga preresno vzame ( saj je otrok verjetno že dobil oznako "ta lumpastega" ). Odgovor, ki je bolj točen pa je; da je fant JEZEN!. Vprašanje, ki je bolj na mestu je: Zakaj si jezen? S svojimi besedami bo verjetno sporočil, da je jezen, ker mora početi vse in to še tako kot mu rečejo drugi in takrat, ko mu rečejo. Torej, svobode, spontanosti in sproščenosti, ki jo domišljije in energije poln fant še kako potrebuje - je bolj malo. Je pa vsega ostalega ( prepevanja, risanja, plavanja ... ) toliko več. In očitno za kakšnega otroka preveč! Iz vaših besed sem zaznala podporo otroku in pravzaprav vaše prizadevanje, da bi mu pomagali ter pravzaprav naredili vse, da bi mu bilo lažje. Dobro, da vas ima - in da ga prepoznavate, takega kot je! Ne vem v kakšnih odnosih ste z vzgojiteljico. Kot pravite "ne morete posegati v sistem". Pa vendar, vzgojiteljica ni sistem, ampak je človek, s katerim lahko govorite. Težko verjamem, da vam ne bo prisluhnila. V korist vseh; vašega otroka, nje same in vas ( zaskrbljene mame ) je, da se situacija izboljša. Morda jo lahko razbremenite do te mere, da ji kot starš poveste; da vam ni tako pomembno, da so otrokove "risbice vrhunske" ali pa da se nauči plavati itd ... Torej; v idealnem primeru; bo vzgojiteljica razbremenila otroka ( risanja, prepevanja in vsega - pri čemer ta trenutek noče sodelovati ). Otrok bo sproščeno zadihal in začutil, da so njegovi občutki pomembni ter da se ga jemlje resno. Na ta način se bo morda čez dva do tri mesece sam od sebe pridružil skupinskim dejavnostim. V kolikor vzgojiteljica ( iz kakršnihkoli "pedagoških razlogov" ) vztraja, da otrok sodeluje, vam preostane edino iskren pogovor z otrokom ter domača podpora. V jasnem in odprtem pogovoru otroku s svojimi besedami predajte naslednja sporočila: - vem, vidim, čutim da ti je v vrtcu težko - žal vrtčevske situacije ne morem spremeniti - prosim razmisli kaj lahko narediva, da ti bo v vrtcu lažje Vas skrbi, da mu bo podpora ( kot pravite "opravičevanje" ) v šoli prinesla hude težave. Mislim, da mu bo pomanjkanje vašega razumevanja ( kakšen otrok je in kakšne so njegove potrebe ), prineslo še večje, če hočete "notranje" težave. Ni dvoma, da tako vas, kot otroka v šoli čaka marsikatera preizkušnja. Tako kot vse ostale ( tihe, plašne, preveč poslušne ... ). Pa vendar verjamem, da se v vašem dečku skriva še kako sodelujoče bitje. Da bo pokukalo na plan, potrebuje ob sebi odrasle, ki najprej vidijo in slišijo: kaj on hoče. So pripravljeni razmisliti in morda delovati v smeri njegovih želja in potreb. Obenem pa vedo in jasno ter odločno sporočajo; kaj pa oni ( kot odrasli in vodje - tako v vrtcu kot doma ) hočejo od njega. Brez manipulacij, motivacij, podpkupovanja itd ... ( Temu se reče POSTAVLJANJE MEJA ) Primer: Vidim, da nočeš risati z nami. To ti je zoprno in zdi se ti, da ne rišeš dovolj dobro.... Vseeno hočem, da narišeš avto. In ko otrok na hitro nariše "čačko" bi mu lahko celo rekli "Hvala za sodelovanje" - otrok je namreč sodeloval! In naredil točno tisto, kar smo mu rekli. Toliko o poslušnosti. Srečno! Simona