Spoštovani, sodeč po mojem problemu verjetno niste pravi naslov za pravi odgovor, vendar vas vljudno prosim za vsaj kakšen nasvet. Stara sem 38 let, moje težave z vidom so se pričele nekje okrog sedmega leta, ko sem številke programa na televiziji začenjala videti dvojno zamegljeno. Na zdravniškem pregledu so nato ugotovili, da na levo oko skoraj nič ne vidim oz. zaznavam samo svetlobo in obrise. Slika ni čisto nič jasna, tisti največji E vidim na 1 m. Dobila sem očala in jih nosila celo osnovno šolo. V srednji šoli sem se odločila za kontaktne leče, vendar pregled ni dal zadovoljivih rezultatov, ker mi leče niso čisto nič povrnile vida in so mi jih odsvetovali. Pa še zastonj bi bile, ker sem imela dioptrijo zelo veliko razliko med - in + (vsaj tako so rekli). Z očali, brez očal, z lečami in brez leč - vse sem videla nekako enako. Pa sem opustila očala.Skozi osnovno šolo sem imela redne preglede pri okulistu, v srednji šoli ne, potem pa spet po 18 letu zaradi vozniške. Pač so vsi jemali to čisto normalno, da gledam samo z enim očesom, češ da tako ali tako veliko ljudi gleda samo z enim očesom, samo izogibati se moram prenapornemu delu z računalnikom in paziti, da mi kakšen tujek ne bi padel v "zdravo" oko. Nazadnje sem bila pri okulistu pred približno šestimi leti ( od začetka sem bila redno pri dr. Ramšakovi, ko pa nje več ni bilo, pa sem vedno naletela na drugega okulista) in sem ga vprašala, če se mi da vid povrniti z operacijo. Ko je pogledal v aparate, se je najprej nasmehnil, nato pa takoj zresnil in rekel: "žal pri vas operacija ne pride v poštev, ker z vašimi očmi ni nič narobe in nimamo kaj operirati." Kot da me je s kladivom po glavi! Rekel je še, da je problem mojega "ne"vida nekje drugje, ne v očeh. Kje, pa tudi ni povedal, jaz pa ga tudi nisem vprašala, ker sem bila tako v šoku. Ko sem bila pred dvema letoma pri bioenergetiku, je ta takoj ugotovil, da gre za poškodbo živca, zaradi katerega imam majhne probleme po celi levi strani telesa(žile na nogah, maščoba pod levo pazduho se mi bolj nabira,...)Ko sem zadevo začela bolj raziskovati, smo v družini prišli do zaključka, da sta za te stvari kriva dva huda padca v mojem ranem otroštvu ( prvi, ko sem kot dojenček padla babici iz rok in zletela po celih stopnicah in na koncu udarila z glavo v vrata, drugi pa je bil s kolesom in takrat so mi očistili ustno in nosno votlino). Zanima me, kako to, da mi v skoraj tridesetih letih ni nihče povedal, da z mojimi očmi ni nič narobe( desno je samo malo opešalo na račun levega) in kako to, da mi v tem obdobju noben okulist ni predlagal pregleda živca? Tudi s svojo zdravnico nisem nikoli govorila o tem, saj mi je nerodno in bi zgledalo kot da tečnarim. Me pa močno zanima, za kaj pri meni v bistvu gre in kakšne so te poškodbe, in ali se ne bi dalo takrat pred "davnimi" leti še kaj storiti, če bi vso zadevo takoj pravilno ugotovili oz. se vsemu malo bolj posvetili? Ali naj vseeno grem k svoji zdravnici in zaprosim za CT pregled- da se stanje glede prizadetosti telesa ne bi slabšalo? Hvala za odgovor, pa brez zamere, ker sem bila tako dolga - enostavno čutim tesnobo, da sem prikrajšana za nekaj, kar bi danes lahko bilo drugače... Jasna