Pozdravljeni,

Pri bruhanju je posebej pri otrocih včasih prisoten zelo neprijeten občutek, kot da se bo zadušil. To pa povzroči strah, ki se pri otroku včasih tudi močneje zažre in vztraja dalj časa od pričakovanega. Najprej je pomembno, da jo v tem strahu skušate čim bolj začutiti. Včasih odrasli nehote doživljamo določeno občutje bolj milo kot otroci, v resnici pa je njih močno strah z našega gledišča že zelo drobnih pripetljajev. Oni si stvari namreč še ne znajo dobro predstavljati, niti jih celostno razumeti, saj njihovi možgani še niso dozoreli niti med seboj dobro povezani. Zato je prostora, kjer se lahko razpase strah, še toliko več.

Včasih so taka otroška obdobja za nas odrasle čustveno zelo zahtevna, saj v nas prebujajo nemoč, pa tudi jezo ali celo naveličanost. Zato so posebej v primerih, ko vztrajajo daljši čas, pravi izziv, da se spomnimo svojega otroštva in skušamo pobrskati po sebi, ali so nas naši starši v strahovih, ki smo jih mi doživljali, zmogli prepoznati in pomiriti ali imamo občutek, da strah zanje ni bil nič posebnega, kar pogosto pomeni, da manjšim strahovom sploh niso pripisovali posebne vrednosti ali pozornosti in smo se morali z njimi ne glede na nezrelost spopadati kar sami. Po drugi strani pa obstaja marsikdo, katerega starši so se bali najmanjše drobnarije in je bilo strahu vedno poln koš – torej preveč. V obeh primerih je strah čustvo, s katerim se nismo imeli možnosti naučiti prav spretno ravnati. Ko razumemo svojo notranjost in se jo naučimo sproti prepoznati in ubesediti, se tudi sami hitreje pomirimo in imamo več idej ter izostren občutek, kako pomiriti otroka.

Otroka lahko kvalitetno pomirijo samo odrasli!

Zato vam poleg zgoraj napisanega predlagam, da za vsako situacijo, pred katero se hčerka zboji, poiščete nekoga, ki mu zaupa, h kateremu se bo lahko v strahu/stiski zatekla, na katerega bo lahko vedno računala, da jo bo znal pomiriti, jo zaščititi, ji pomagati pri težavah in strahovih ipd. Ta korak zaupanja ji pomagajte narediti skupaj; najprej se pogovorite z njo, ob kom se najbolje počuti, potem pa se skupaj s tisto osebo pomenite, da vaša hči potrebuje zagotovilo, da ji bo ta oseba vedno v oporo.

Otroke najbolj pomiri, ko vedo in čutijo, da jim ni treba skrbeti, in da so za reševanje stisk odgovorni odrasli, ter da je zaupanje v odrasle naravno!

S hčerko vedno in povsod skupaj poiščita točko varnosti in zaupanja; tako se bo naučila, da so odrasli otrokom v pomoč in da stisk otrokom ni treba tiščati v sebi! Razvijala bo široko paleto različnih obrazov strahu, odrasli pa bodo ob njej vedno lažje sproti izumljali načine, kako te strahove začutiti in jih čim bolj spretno pomiriti.