Vprašanje
Pozdravljeni! Imam sina starega 6 let. Opažamo, da ima tike in me zanima kako in kaj naprej. Nekje pri treh letih je kratek čas mežikal, nato prenehal in smo na to pozabili. Nato je začel ovohavati prste na rokah. Spet nismo pomislili na tike in smo ga opozarjali. Potem je to izginilo je pričel smrkati. To smrkanje je trajalo kake tri mesece ali več. Včasih bolj, včasih manj. Letos, ko smo prispeli na morje sem opazila, da je smrkanje skoraj izginilo in je začel delati hm hm hm..., predvsem izrazito, ko gleda TV ali se vozi v avtomobilu. Zdaj sem šele začela bolj razmišljati v tej smeri, ker mi je zdaj jasno, da so to tiki. Na morju npr. je bil še en tik, ko je hodil se je moral pod koleni popraskati po obeh nogah. Občasno tudi "zahrka". Pediatru še nisem nič omenila, ker že nekaj časa nisem bila tam. Me pa zanima ali naj naslednjič to omenim, je po vašem mnenju potrebna nadaljnja obravnava ter pri komu? Naj prosim za napotnico? Naj še povem, da je sicer v vsem čisto običajen fantek, na trenutke še prepameten, bere sam knjige in podobno, tudi v družini je vse urejeno, tako da mislim, da s te strani ne bi bilo razloga za tike. Hvala za vaš odgovor!
Odgovor
Pozdravljeni, se opravičujem za zamudo z odgovorom, morda ste med tem že poiskali strokovno pomoč ali pa so tiki izzveneli, če so bili prehodne narave. Nekaj o tikih si lahko preberete v našem članku: https://backend.24ur.com/expert/expert_edit_question.php?id=84319. Pišete, da je v družini vse urejeno, saj verjetno iščete razlog za otrokovo vedenje. Pogosto je tikom težko poiskati sprožilce, kronični tiki so tudi do neke mere genetsko pogojeni. Res je, da se tiki včasih v stresnih situacijah pogosteje pojavljajo, ni pa nujno temu tako (tudi pri vašem otroku opažate vedenja, za katera sumite na tike, pri gledanju TV). V sproščenem stanju se pogosto pojavljajo sploh dolgotrajni tiki, vendar tudi v tem primeru ni nujno zdravljenje z zdravili, kadar tiki niso tako moteči, da bi otroku oteževali polno vključitev v družbo. Pomembno je, da poskrbite, da se otrok dobro počuti, pretirana zaskrbljenost glede tikov prispeva k težavam (vpliv na otrokovo samospoštovanje ipd.), saj zaskrbljenost zazna tudi otrok. Vsekakor predlagam, da težave omenite pediatru. Ta vas bo po potrebi napotil v proces diagnostike in nadaljnje obravnave. Strokovnjaki bodo ob pregledu otroka bodo lažje presodili, katera otrokova vedenja so nehotna in jih lahko označimo za tike in kako z njimi ravnati. Vse dobro vam želim.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV