Pozdravljeni, Uspeh toaletnega treninga ni odvisen le od bistrosti otroka. Potrebno je upoštevati tudi telesno zrelost – nekateri pravijo, da bo otrok zagotovo suh pri treh letih, pa če ga pričnemo navajati pri dveh ali pa pri treh letih. Otroci se res zelo razlikujejo v tem, kdaj in kako hitro usvojijo toaletne navade. Pomembno je, da odločitev o odvajanju od plenic sprejmemo na podlagi otrokove pripravljenosti. Kadar se starši odločijo za to, »ker je suh morda že kakšen celo mlajši otrok in bi bil pa res že skrajni čas, da bo tudi naš«, to pogosto pripelje do dolgotrajnega in stresnega navajanja na kahlico. Otroci pa imajo lahko tudi kasneje težave z odvajanjem. Pomembno je tudi, da če je le mogoče, ko s treningom pričnete, plenice opustite v vseh situacijah (z izjemo spanja), saj sicer otroka zmedete, kot ste opazili že sami. Morda se pogovorite z vzgojiteljico in najdeta skupni jezik – kdaj in kako se boste toaletnega treninga lotili. Ko se otrok polula ali pokaka, je fino, da to v umirjenem vzdušju uredite, a morda bi bilo dobro, da ga v večji meri vključite v preoblačenje. Če se polula med igro, vi pa ga hitro preoblečete, da lahko nadaljuje z igro, prihodnjič ne bo tako motiviran za pravočasen odhod, kot če bi se moral čim bolj samostojno preobleči, pomagati pobrisati ipd. Kadar je uspešen, ga na kratko pohvalite, da spodbudite razvoj občutka nadzora nad situacijo. Ko ga vprašate, če mora na WC, morda ob tem uporabite tudi kakšno kretnjo (npr. pokažete na zadnjico, počepnete ipd.), lahko da bo tovrsten način komunikacije otroku bližje kot besede. Predvsem naj se vam ne mudi, poslušajte otroka in mu zaupajte – v sobi polni odraslih ljudi, nihče ne ve, kdo je bil suh pri dveh in kdo pri treh letih. Ljudi, ki zaupajo vase, pa hitro opazimo. Čim manj stresa in veliko prijetnih dni!