Pozdravljeni. Pri otrocih se pogosto zgodi, da brez navzven očitnega razloga opazno spremenijo svoje vedenje, upiranje ob odhodu v vrtec je med pogostejšimi. Lahko je sprememba odraz otrokovih stisk, ko si želi več časa ostati ob starših, morda je vzrok v telesnih težavah ali neprijetnih izkušnjah ali pa je vedenje le prešlo v navado, ko je vzrok zanj že zdavnaj izginil. Podrobni pogovori in analize pri tej starosti niso potrebni, olajšajte mu odhod v vrtec brez odvečne drame in vaše zaskrbljenosti. Vaš pogled je pri njegovem soočanju izrednega pomena. Če otrok ob jokavosti dobi ogromno pozornosti, se nauči, da se le-ta izplača. Tako je verjetnost opisanega vedenja v prihodnje še višja. Pogovorite se tudi z vzgojiteljico, morda mu prehod v vrtec olajšajte s kakšno njemu ljubo igračo, knjigo ali čim podobnim, ki mu veliko pomeni. Otroci se vedno bolj obračajo k vrstnikom, vsak v skladu s svojimi temperamentnimi in ostalimi značilnosti vzpostavlja in oblikuje temelje nadaljnemu prosocialnemu vedenju (empatiji, deljenju igrač, reševanju konfliktov in podobno). Postavite jasna pravila vedenja, opredelite posledice neupoštevanja in jih izvajajte dosledno, ravno tako ravnajte v primeru obljub otroku (da po nepotrebnem ne izgubite njegovega zaupanja, tako bo jokavost še pogostejša). Ne podpirajte izogibanja vrtca po nepotrebnem, da otrok ne razvije psihosomatske simptomatike in prične še pogosteje obolevati ter svojo zaskrbljenost izražati skozi telo. Kadar pa zboli, vas nedvomno potrebuje ob sebi. Morda ni odveč tudi obisk zdravnika, da preverite morebitne vzroke spremembe v smer otrokove pretirane občutljivosti. Če se težave nadaljujejo, vsekakor priporočam obisk svetovalne službe v vrtcu, pred tem pa ne pozabite na partnerski odnos z vzgojiteljico. Lep pozdrav!