Pozdravljeni, Morda bi bilo dobro oblikovati neka pravila, ki bi se jih potem dosledno držali. S tem, ko se na njen jok odzovete tako, da greste k njej v skupino, lahko prispevate, da bodo ta vedenja še pogostejša. Kadar joka namreč vsaj občasno dobi, kar si želi, saj jo pridete tolažit. Drugič poskuša na podoben način, brez da bi sama to povezavo ozavestila. Vsekakor ne priporočam, da bi jo ob srečanju ignorirali, saj bi jo to lahko spravilo v stisko ali negotovost. Dogovorite se za določen ritual, ko se srečate, npr. pozdrav, objem, kratek pogovor o dejavnosti v tem dnevu, potem pa se poslovite, kljub njenim negodovanjem in upiranjem. Ob spremembi vaših odzivov, bo morda njena reakcija sprva še burnejša, to je povsem pričakovano, a z doslednim odzivanjem ji boste na daljši rok pomagali. Z obsežnim poslavljanjem, tolaženjem, pregovarjanjem in podobno njeno stisko še stopnjujete. Radi jo imate, a imate delo, ki ga morate opraviti, popoldneve pa namenite cartanju in bližini. Nobene potrebe ni, da bi se vam smilila, saj je v vrtcu s strani ostalih strokovnih delavk poskrbljeno za njene potrebe. Če bo zaznala vašo skrb in pomisleke, ji bo še huje. Obiske ji morda v dogovoru z njenimi vzgojiteljicami obljubite in jih izvedite, ko se bo potrudila, njen trud in igro z vrstniki nagradite s pozornostjo, ki ji jo namenite. Sicer pa so vam kot vzgojiteljici principi uvajanja otroka v skupino in ločevanja od staršev dobro poznani. Situacija je podobna kot kadar s starši uvajamo otroka v vrtec ali skupino, le da je tokrat potencialno težavnih situacij več, saj je pred izziv ločevanja od vas deklica postavljena večkrat skozi dan. A verjamem, da vam bo v sodelovanju z otrokovimi vzgojiteljicami oziroma vašimi sodelavkami uspelo. Srečno!