Pozdravljeni! Zaznana živahnost se pogosto nanaša na otrokovo raven dejavnosti, eno izmed temperamentnih potez, po kateri se otroci med seboj razlikujejo. Priporočljivo je naše vedenje prilagoditi otrokovim značilnostim. Kadar je otrokova raven dejavnosti izrazito moteča, pridruži pa se ji še kratkotrajna pozornost, je potrebno razmisliti o vzrokih (organski vzroki, stiske, raven sposobnosti in podobno). Dobro opazujte otroka v različnih okoljih, morda sami opazite sprožilce njegovi ˝živahnosti˝, lahko pa vam pri tem pomaga strokovnjak. Za zanesljivejše predloge bi potrebovala, kot ste predvideli, več informacij. Ne more škoditi, če ste dosledni pri postavljanju meja, otrokova primerna vedenja nagradite, neustrezna pa morda spregledate, če niso preveč moteča. Žal sama trenutno delujem na raziskovalnem področju, številni strokovnjaki in raznoliki pogledi, ki bi še dodatno zmedli tako vas kot otroka so povsem odveč. Zato bi vas raje usmerila na nekoga, ki bi otroka lahko po potrebi nadalje obravnaval. Morda bo zadostoval že pogovor, v katerem mu boste podrobneje predstavili vaše težave, na podlagi ugotovitev pa se boste dogovorili za nadaljnje delo. Najbolj primerna je svetovalna služba v vrtcu, če otrokov vrtec to možnost ponuja. Ta bi otroka lahko redno spremljala, starše ter ostale strokovne delavce pa povezala v učinkovit tim. V kolikor te možnosti nimate, pokličite v najbližji zdravstveni dom s psihološko ambulanto (včasih MHO, sedaj Center za duševno zdravje), o tem povprašajte otrokovega osebnega zdravnika. Obrnete se lahko tudi na svetovalne institucije oziroma psihologe v vaši okolici, ki v okviru javnih služb opravljajo svetovanje ter strokovne obravnave. V okviru slednjih bodo po potrebi izvedli tudi diagnostični proces ter obravnavo (napotitev na nadaljnje preglede, dostop do storitev in podobno). Če je otrok star tri leta, bo v okviru sistematskega pregleda vabljen tudi k psihologu. To je primerna priložnost, da izpostavite vaše težave. Če ste pregled že opravili in ste moteče vedenje pričeli opažati šele sedaj, se obrnite na strokovnjake, ki ste jih srečali v okviru pregleda. Sicer pa vzgojiteljico, ki vas je usmerila v iskanje pomoči, povprašajte o primernem naslovu v vaši bližini, kjer bi lahko dobili še več informacij. Predvsem pa otroka sprejmite, dajte mu občutek, da ga imate radi kakšen je in z iskanjem strokovnjakov ne pretiravajte (s tem otroku sporočate, da ga je potrebno ˝popraviti˝). Uspešno, s pravo mero živahnosti!