Pozdravljeni. Živahnost otroka, ki preraste v moteče vedenje, je eno najpogosteje zastavljenih vprašanj na tem portalu, sploh pri starših otrok starosti vašega sina. Med prvim in tretjim letom otrok vzpostavlja temelje samostojnosti in nadalje do vstopa v šolo razvija lastno iniciativnost (dajanje pobud).Povsem razumljivo je, da preizkuša meje (npr. meče stvari, ne odneha ob pozivu ipd.). Predvsem bodite zelo dosledni pri postavljanju meja (konstantna pravila, kršenju pa vedno sledijo obljubljene posledice). Otrokova primerna vedenja nagradite, neustrezna morda tudi spregledate, če niso preveč moteča. Vedno jasno izrazite svoja pričakovanja in kritiko vselej usmerite na določeno vedenje, ne na njega kot osebo (npr. ˝Poreden si˝). Zaznana živahnost se pogosto povezuje z otrokovo ravnijo dejavnosti, eno izmed temperamentnih potez, po kateri se otroci med seboj razlikujejo. Priporočljivo je naše vedenje prilagoditi otrokovim značilnostim (ponudite mu dovolj priložnosti, da zadovolji potrebo po gibanju). Kadar je otrokova raven dejavnosti izrazito moteča, pridruži pa se ji še kratkotrajna pozornost, je potrebno razmisliti o vzrokih (organski vzroki, stiske, raven sposobnosti in podobno). Dobro opazujte otroka v različnih okoljih, morda sami opazite sprožilce porasta ˝živahnosti˝. V primeru vse bolj izrazitih težav, se obrnite na strokovnjaka (npr. vzgojiteljico, svetovalno službo v vrtcu, psihološko ambulanto v zdravstvenem domu), ki bo otroka potrebi nadalje obravnaval. Morda bo zadostoval že pogovor, v katerem mu boste podrobneje predstavili vaše težave, na podlagi ugotovitev pa se boste dogovorili za nadaljnje delo. Ko bo otrok star tri leta, bo v okviru sistematskega pregleda vabljen tudi k psihologu. To je primerna priložnost, da izpostavite vaše težave. Otroku pa vseeno dajte občutek, da ga imate radi, kakršen je. Otroci ob tej starosti večinoma želijo čim več storiti sami, kadar jim ne uspe (se npr. pomočijo v pleničko) pa občutijo sram in se morda zato ne pustijo preobleči. Držnost otroka se vzpostavlja postopoma, z morebitnimi ˝vzponi in padci˝, zato bodite potrpežljivi. Navajanje na kahlico se najbolj priporoča v poletnem času, možnosti za morebitne prehlade in okužbe je tako manj, preoblačenje in vzdrževanje higiene pa mnogo bolj preprosto. Poskusite čim pogosteje brez pleničk, na razpolago imejte dovolj oblačil, pri čiščenju in preoblačenju pa naj otrok pomaga v čim večji meri. Tako se bo v prihodnje bolj potrudil, kot če ga hitro preoblečete vi in mu je kmalu zopet udobno. Predvsem ne pretiravajte in ne razpravljajte preveč, morda skupaj ugotovita, da pomočene hlačke nimajo prijetnega vonja, da je bolje, da lula v kahlico ali stranišče. Kljub vsemu pa ni nič narobe, saj vsakemu kdaj spodleti. Tudi metodo žetoniranja (nagrajevanje z nalepkami) očitno že poznate, morda jo uporabite za beleženje suhih dni in ob dosegi dogovorjenega kriterija otroka nagradite z vnaprej domenjeno ugodnostjo (obisk kina, izlet ipd.). Predvsem ne postavljajte previsokih kriterijev in omogočite doživljanje uspeha, tako bo motečega vedenja manj. Razigrano živahne, čim manj naporne in suhe dni.