"Ljubica moja si, veš? Res te imam rad. Lepo se imejta danes z Rokom in pokličita me kaj na službeni telefon. Danes bom cel dan na terenu, tako da se bova lahko brez težav slišala." Prepustila sem se njegovim močnim rokam in mu zašepetala:

"Čutim, da bo danes lep dan. Mogoče naju pride pogledat sodelavka Tanja. Ta teden ima dopust, pa je rekla, da pride malo pocrkljat najinega Roka." Podaril mi je nežen nasmeh, me še enkrat poljubil na lice in se poslovil: "Adijo Lana, pogrešal te bom!"

Srečna sem, da imam ob sebi partnerja kot je Tadej. Z mislijo nanj, sem odšla v kopalnico in se hitro uredila. Pljusk vode na eno stran in pljusk na drugo, zobna krtačka in dnevna krema, ličila in parfum pa so čakali na policah na lepše čase. Včasih se mi je zdelo, da me prosijo, naj jih vendar vzamem. Maskara mi je pošiljala zapeljive poglede, šminka pa je pozibavala z boki in se mi navihano smehljala. Vseeno jim nisem ustregla. Vonj parfuma na dojenčku in šminka na njegovih ličkih, mi nista ustrezala, zato sem se držala načela "malo je več" in pod urejenost štela le čistočo.

Ravno sem potegnila vodo na stranišču, ko se je zaslišal Rokov jok. Dan se je začel kot ponavadi, poljubček, steklenička in igranje. Nekje proti poldnevu pa je Rok postal zelo razdražljiv. Vsaka stvar ga je spravila s tira, začel je zavračati mleko in jokal je vedno bolj, dokler nisem končno pomislila, da je nekaj narobe. Plenička polna tekočega blata je to potrdila. Bilo me je strah, saj nisem bila vajena bolnega otroka in nisem vedela, kako naj postopam. Ob dveh popoldne je prvič bruhal, do Tadejevega prihoda še trikrat. Nenehno sem menjavala njegove pleničke in posteljnino v njegovi posteljici, Rok pa kar ni prenehal z jokom. Tadej se je trudil, da je popil čim več vode in ker mu je to uspevalo, Rok pa ni bil videti apatičen, sva se odločila, da ga k zdravniku odpeljeva šele naslednji dan.

Že ponoči nama je bilo žal, saj je Rok še zmeraj neutolažljivo jokal. Tadeja je naslednji dan čakala služba, bolan otrok, in neprespanost pa niso najboljša kombinacija, zato se mi je iz srca smilil. Vseeno je bilo za Roka potrebno poskrbeti. Ponoči sicer ni bruhal, je pa zato bolj pridno polnil pleničke in če nisem vsaj petkrat celega preoblekla, mirne duše pustim, da mi nekdo odseka roko. Desno. Sredino najine postelje sva založila z brisačami, nanje položila Roka in proti jutru je bil izkupiček takšen; kopalnica polna umazanih brisač, pralni stroj pa že veselo na delu. Tadej se je poslovil in odšel v službo, sama pa sem čakala, da pediatrična ambulanta začne z delom.

Do takrat, ko sva se naročila je že tri ure neprekinjeno jokal in ni prenehal niti do zdravstvenega doma. Vožnja je bila podobna divjemu rodeu in ko sem končno stopila iz avta, pomislila, da sem verjetno že na prvi pogled podobna živčni razvalini. Takoj ko sem Roka prinesla v čakalnico pa mrk. Mali mož je utihnil. Še več. Navdušeno se je razgledoval naokoli in z zanimanjem opazoval medvedke na steni čakalnice. Izgledal je najbolj zdrav otrok daleč naokoli. Tudi, ko sva že stopila v ambulanto in medicinski sestri oddali dokumentacijo, ni bilo nič drugače. Jok je čudežno ponehal. Najin otrok se je veselo nasmihal in s široko odprtimi očmi zrl v zdravničin stetoskop. Prosila me je, da ga slečem in položim na mizo. Pretipala mu je trebušček in preverila kožo. Takoj me je pomirila z besedami:

"Glede na težave, ki jih ima otrok, je v precej dobrem stanju. Dehidracije ni videti, koža je na otip v redu. Žal ni kaj storiti. V kolikor je otrok dobro odziven, ne glede na jok, je treba pač prebroditi. Če bi se bruhanje nadaljevalo ali bi se vam zdelo, da je otrok slabše odziven, pa takoj nazaj. Pa ponujajte pitje po požirkih, da ne pride do dehidracije." Iz ambulante smo odšli z diagnozo črevesna viroza. Otrok mora z drisko in bruhanjem viruse odstraniti iz telesa, starši pa morajo imeti dober želodec in neobčutljiv nos. Skrbeti je treba, da otrok ne dehidrira, pitje tekočine po požirkih, ne naenkrat, saj je želodec razdražen. Midva pa sva ga prvi dan veselo nalivala s tekočino, zadovoljna, ker preprečujeva dehidracijo. Zato je revež še bolj bruhal. Zdravnica je povedala, naj mu normalno dajeva mleko, kolikor mu paše, če pa noče, pa ni potrebno, da ga siliva. Ko pa so otroci starejši, jih ne držimo več na dieti, ampak ponujamo raznovrstno hrano, izogibamo se seveda težki hrani, začimbam in maščobam.

Priznam, težko nama je bilo gledati Roka tako sesutega, še težje meni, ker je Tadej dopoldne delal. Z Rokom sva bila zaprta v spalnici, ko pa sem začutila, da bo bruhal, sem ga hitro odnesla v kad. Kar uspešna sva bila, nisva storila večje nesreče. Tadej je imel še en razlog več, da pazim na sinovo izločanje. Prejšnji dan je prinesel prekrasno posteljnino, ki jo je kupil par minut prej na poti iz službe. Bila je modra, s prelepimi vzorci, res je bila lepa. Kar isti dan sem jo oprala in posušila, naslednji dan zvečer sva že nameravala spati na njej in okušati njene sladkosti.Preden je šel v službo, mi je dal samo eno navodilo. Pazi, da ne bo pomazal posteljnine. Rečeno storjeno.