
Tadej je že prej pripravil prigrizke, jaz pa sem ravno prišla izpod tuša. Objemi, poljubi in ženski kriki so preplavljali dnevno sobo. Kar prerivale so se, katera bo prej poljubčkala Roka. Zanj so našle same presežke. Rok je bil po njihovem mnenju čudovit, prekrasen in neverjetno lep. Skratka, menda najlepši otrok na svetu. Sicer sem se strinjala, sem pa dvomila, da so same enakega mnenja, verjetno vsi radi pihamo na dušo mladim mamicam. Potem so ugibale, komu je podoben. Sonja je stavila na očka, Tanja na mamico, Ruža pa na soseda. Tadej se je zmedel in jo vprašal:
"Katerega soseda imaš v mislih? Joj, zafrkavaš se, normalno." Iz srca smo se nasmejale, Rok pa nas je prestrašeno opazoval. Krdelo divjih bab.
"Naj ti prerokujem," mi je rekla Ruža. Saj ne da bi dejansko znala, ampak ker je imela poleg bosanskih tudi romske korenine, se je to od nje nekako pričakovalo. Vse punce smo bile prepričane, da imajo to v genih, pa je popustila in sprejela igro. Seveda ni imela pojma. Mogoče je bil zato še toliko večji žur. Zagotovo je dvakrat tedensko potegnila iz predala karte in nam prerokovala. Ob težavah smo k njej nosile kavne skodelice in Ruža se je pretvarjala, da ve, kaj počne. Tokrat je iz žepa potegnila karte, Tadej pa se je ves v pričakovanju presedal na stolu. Vedel je, da Ruža razen lepih črnih las po prednikih ni podedovala ničesar, a je vseeno pristavil svoje vprašanje:

"Lahko jo kvečjemu izgubiš, če boš preveč pametoval." Vsi smo se zasmejali. Ruža je premešala karte, vmes sta ji dve padli po tleh.
"Saj nista pomembni, dve gor ali dol." Zvlekla je par kart iz kupa in jih razprostrla po mizi. Rok je zacmokal, kot bi tudi sam spremljal, kaj se dogaja. Ruža je nagrbančila čelo in napravila prestrašen obraz. Vse smo zrle v karte in nato še vanjo. Gladila se je po črnih laseh in počasi zamolklo rekla:
"Tadej! V kartah vidim novo ljubezen. Čaka te za ovinkom. V eni roki ima nakupovalno vrečko, v njej pa mačjo hrano. Usta ji krasi dobro ohranjena proteza, na sredini glave se ji dela pleša. Pojdi k njej in popeljala te bo do neslutenih užitkov." Sonja se je zasmejala:
"Samo reci ji, naj protezo odstrani, preden te dobi v roke."
"Misliš med dlesni?" je pomagala še Tanja. Tadej je bil rdeč kot kuhan rak. Vstal je in vzel Roka v naročje:
"Joj, zmešane ženske. Grem raje, da se še Rok ne naleze virusa norosti." Vedele smo, da se zafrkava in da ni hud, želel je le, da se naprej zabavamo same. Pa smo se. Brez najmanjše težave. Zaprle smo vrata za seboj, si natočile sok in začele z dejavnostjo, ki jo znamo ženske najbolje. Obrekovanje. Dolgolaska iz sosednje pisarne se je zredila za dva kilograma, natakarica, kamor smo vsak dan hodile na malico, je zanosila, šefica pa je končno odkrila čar depilacije. Nad ustnicami baje že par tednov ni bilo več opaziti črnih dlak. Punce so mi poročale o vsem, kar se je dogajalo, vse skupaj pa dodatno napihnile. Čez nekaj trenutkov je skozi vrata pokukal Tadej in s prstom na ustnicah pokazal, naj rahlo zmanjšamo glasnost. Očitno je bilo, da je dal Roka spat. Potem se nam je pridružil.
"Zaspal?"
"Zaspal. Nore ženske so ga utrudile." Podarila sem mu brco. Tokrat v koleno. Kot pravi moški je le rahlo zastokal in se nato pogumno pretvarjal, da ga ne boli. Poslala sem mu poljubček, da bi zadevo omilila. Sprejel ga je. Pogovor se je v umirjenem tonu nadaljeval, potem pa so se punce poslovile. Niso še dobro stopile skozi vrata, ko sem že trgala papir s škatle, ki so jo prinesle poleg. Divje sem ga cefrala na kose in nato odprla škatlo. Tadeju so se zasvetile oči. Železnica na baterijski pogon. Le komu so s tem naredile veselje? Že sem videla Tadeja, kako ure in ure presedi na tleh v dnevni sobi, pritiska na gumbe in vozi majhne vlake, medtem ko Rok sedi poleg njega in z žalostnimi očmi prosi, ali lahko tudi sam poskusi. Tadej je železnico takoj sestavil in kot majhna otroka sva tekmovala še eno uro. Vedno je zmagal njegov vlak, krivim proizvajalca. Počasi se je dan prevesil v popoldne in iz sobe se je zaslišal huronski jok, proizveden s strani lačnih ust malega Roka. Dežurni železničar je odšel v posteljico po sina, strojevodja pa v kuhinjo pripravit mleko.

Komentarji (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV