Namen Varnih točk je tudi krepitev povezav med družbenimi akterji, ki vplivajo na varnost v lokalnem okolju. Unicef Slovenija zato pri izvajanju projekta sodeluje z občinami, lokalnimi koordinatorji, policijo, centri za socialno delo, šolami in zdravstvenimi domovi.

V Sloveniji so te Varne točke prisotne v 30 krajih, pri projektu pa pomaga več kot 1000 ljudi, ki nudijo otrokom pomoč. Med drugim so Varne točke parlament, kot edini v svetu, Urad varuha človekovih pravic ter predstavništvo Evropske komisije, je dejal.

Gorenc je tudi izpostavil, da je pomembno, da tako starši kot učitelji otroke opozorijo na te Varne točke in si jih skupaj tudi ogledajo. V projekt so se vključile tudi šole, ki ob začetku šolskega leta razdelijo otrokom zemljevide, ki prikazujejo lokacije Varnih točk.

Letos je med otroci, ki se znajdejo v stiski, v porastu število tistih, ki se po pomoč zatečejo v Varne točke, ker so jih starši pozabili priti iskat, je dejal Gorenc. Večinoma pa prihajajo zaradi manjših poškodb, izgubljenih ključev ali telefona ter reševanja domačih nalog.

Otroci lahko Varne točke prepoznajo po posebni nalepki, ki predstavlja smejočo hišico, nameščeno ob vhodu. Gre namreč za različne javne prostore, kot so knjižnice, zavarovalnice, lekarne, cvetličarne, trgovine in celo vulkanizerski servisi.

Izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč je pojasnil, da imajo v načrtu do konca leta vzpostaviti tudi E-Varne točke, ki naj bi pomagale otrokom pri dilemi, kako se vesti na spletu. Ob tem je Anton Toni Klančnik z Generalne policijske uprave povedal, da bodo tovrstne Varne točke dobrodošle, saj je neprijetnosti na spletu, s katerimi se otroci srečujejo, vedno več.