Mnogi starši otroke pošiljajo na svež zrak v lepih sončnih dneh, ker igra na svežem zraku dobro vpliva nanje. Ko se ohladi in začne naletavati sneg, pa se situacija povsem spremeni: večina otrok ostaja v zavetju toplega doma, kjer se kljub gori igrač hitro začnejo dolgočasiti.

A ni treba, da je tako: strokovnjaki so si namreč enotni, da bi otroci tudi v zimskem času morali določen del dneva preživeti zunaj na zraku. Tako si namreč krepijo imunski sistem in telo, igra na prostem spodbuja njihovo domišljijo in razvoj logičnega mišljenja. Prav tako dobijo vitamin D – hormon, ki ga telesu zagotovimo z izpostavljanjem soncu, in je pomemben, ker pospešuje absorpcijo kalcija. Potreben je za normalno rast ter mineralizacijo kosti in zob, prav tako skrbi za dobro voljo in energijo ter izboljšuje spomin in splošno zdravje.

Več kot dovolj razlogov torej, da se skupaj odpravite na svež zrak. Če nimate ideje, kaj bi počeli, so morda prosti dnevi idealna priložnost, da se za kakšen dan ali konec tedna odpravite na katero izmed domačih ali bližnjih tujih smučišč in tako aktivno preživite skupne trenutke ter poskrbite tako za duha, kot za telo. 

Prepričani smo, da boste vsi uživali med vijuganjem po belih strminah, sankanjem, izdelovanjem sneženega moža ali igluja, pa tudi med kepanjem. Da bo dogodivščina resnično nepozabna in sproščena, je že med načrtovanjem tovrstnega izleta treba misliti na nekaj malenkosti, ki lahko hitro pokvarijo še tako kratek zimski dopust.

Izberite primerna oblačila

Najprej je seveda treba poskrbeti, da vas med vragolijami na snegu ne bo zeblo. Pri tem je zmotno mišljenje, da je otroka treba obleči bolj kot odraslega. Resnica je, da je pri otrocih treba bolj premišljeno izbirati oblačila, kot pri odraslih. Malčki namreč pogosto ne opazijo, da imajo odkrita ledja, ne zmenijo se za vlago v škornjih in niti slučajno med akcijo ne bodo šli na toplo, pa naj jih še tako zebe. 

Kako toplo obleči otroka je v celoti odvisno od tega, kako aktiven je otrok zunaj. Dojenčka, ki je pri miru, morate obleči bolj kot otroka, ki se že podi po snegu; za mlajše otroke je bolje, če so oblečeni v kombinezon, za starejše so bolj primerne smučarske hlače in jakna.

Splošno velja, da je tudi pozimi najboljše čebulno oziroma večplastno oblačenje. Prvi sloj je običajno dolgo in toplo spodnje perilo, narejeno iz sintetičnih materialov, na primer poliestra, ki preprečuje, da bi vaše telo ostajalo vlažno in ohranja telo suho ter toplo. Tisti, ki ne marajo umetnih materialov, lahko posežejo tudi po svili, ki deluje na enak način kot poliester. Prav tako ne bo nič narobe, če oblečete običajno spodnje perilo in nato tesna termo oblačila z dolgimi rokavi. Nato sledi osrednji izolirni sloj, ki vključuje volnene ali športne puloverje, telovnike in jopice. 

Namen tega sloja je ohranjati toploto telesa. Deluje tako, da se zrak ujame v tkanino, ta pa ga ne prepusti. Najbolj priljubljeni izolirni materiali so flis, sintetični material, ki ohranja svojo izolirno lastnost tudi, če se zmoči in se izjemno hitro suši, ter volna, ki prav tako 'odganja' vlago. Izogibajte se kavbojkam in bombažnim oblačilom, ker vpijajo in zadržujejo vlago. Takoj ko bo zapihal veter, bo začelo zebsti, prehlad pa bo skoraj neizbežen.

Na koncu sledil še nepogrešljivi zaščitni ali zunanji sloj, ki mora delovati kot nekakšna lupinica in ščititi pred zunanjimi dejavniki. Kombinezon ali hlače in jakna morajo torej biti narejeni iz materialov, ki odbijajo sneg in dež, zaustavijo veter, a hkrati omogočajo, da koža še vedno lahko diha. Oblačila naj bodo narejena iz tkanine, prekrite z zaščitno plastjo, ki ne prepušča vlage in ohranja vaše telo suho (tako imenovani 'softshell' in 'windstopper' materiali). 

Poskrbite, da bo imela zimska obleka čim več žepov, zadrg in kapuco, kar bo omogočilo bolj udobno nošenje in večjo praktičnost. Seveda ne gre pozabiti niti na rezervna oblačila – za vsak sloj (razen morda za kombinezon oziroma hlače in jakno) je pametno imeti s seboj vsaj eno rezervno oblačilo.

Kaj pa obutev in dodatki?

Nič manj pomembna ni niti izbira primerne obutve: ta mora biti čim bolj topla in nepremočljiva, pa tudi enostavna za čiščenje. Še prej je treba skrbno izbrati par tankih do srednje debelih nogavic, ki naj bodo narejene iz poliestra, svile, volne ali najlona. Rokavice morajo biti udobne, a morajo hkrati otroku omogočati prijem in neovirano igro. Najbolje je izbrati take, ki ne premočijo, pomembno pa je tudi to, da niso prekratke. 

Najboljše je, če otroku segajo do polovice podlakti. Kapa in šal naj bosta iz flisa ali volne, primerna temperaturi zraka. Pretopla pokrivala in odevala namreč povzročajo potenje, zaradi katerega lahko otroci hitro staknejo prehlad. Dobra izbira je lahko tudi podkapa, ki pred mrazom ščiti celotno glavo in obraz, primerna pa je zlasti za smučarje.

Pozabiti ne gre niti na sončna očala. Močna sončna svetloba, ki se odbija od bele snežne površine, lahko namreč resno poškoduje vid. Ob sončnih dneh zato ne hodite na smučišče brez kakovostnih sončnih očal, kar pomeni, da morajo nuditi 100-odstotno UV-zaščito in biti tako velika, da ne boste videli sončnih žarkov tudi, če boste pogledali vstran, gor ali dol. Poleg oči je treba zaščititi tudi kožo, zato naj bo krema z ustreznim zaščitnim UV faktorjem nepogrešljiv del zimske izletniške opreme.

Kako prihraniti?

In ko so člani družine vsaj kolikor toliko primerno oblečeni za na sneg, je na vrsti priprava opreme, ki jo je potrebno vzeti s seboj. Sem seveda sodijo sanke, pa bob, deska in seveda tudi smuči. Vsi vemo, da je smučanje drag šport, zato je pametno prihraniti tam, kjer lahko. Če ste le priložnostni smučarji in nameravate smučati le enkrat ali dvakrat v vsej sezoni, se vam smučarsko opremo bolj splača izposoditi. 

V kolikor pa smučate čez vso zimo, je za otroke, ki opremo hitro prerastejo, najbolje v začetku zimske sezone slediti spletnim stranem z rabljenimi stvarmi ali obiskati kakšen sejem rabljene smučarske opreme ter smučke, smučarske čevlje, palice, čelado in očala nabaviti od nekoga, ki je vse to že prerasel. Verjemite, investicija bo občutno nižja kot nakup nove opreme, kakovost pa primerljiva.

Dobra priprava je ključnega pomena

A še preden se podate na smučišče, na servisu preglejte opremo in jo, če je treba, prilagodite vašim potrebam. Če ste od prejšnje sezone shujšali ali se zredili, je treba smuči prilagoditi kilogramom, pri otrocih je potrebna prilagoditev tudi po višini. Ne glede na to, kako dobro ste kondicijsko pripravljeni, je temeljito ogrevanje obvezno pred vsakim začetkom smučarskega dne. 

Smučarski čevlji naj bodo od 0,5 do 1 številke večji od velikosti noge, obleka pa naj bo dovolj velika, da vas ne bo ovirala pri gibanju. Četudi varnostna pravila predvidevajo, da morajo zaščitno čelado nujno uporabljati le smučarji do 14. leta starosti, se lahko pri trku ali padcu pri veliki hitrosti hudo poškodujemo vsi, ne glede na starost. Zato naj bo čelada obvezen dodatek vaše smučarske izkušnje, pri izbiri pa bodite pozorni, da se tesno prilega glavi.

Izjemnega pomena je tudi upoštevanje navodil za obnašanje na smučiščih. Zavedati se je potrebno, da tam niste sami in da lahko za varnost največ storite vsi, ki ste prisotni. Za varno smuko je po FIS-ovem smučarskem bontonu potrebno prilagoditi hitrost in način smučanja svojim izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežnim in vremenskim razmeram, pa tudi samim lastnostim smučišča ter gostoti prometa na njem. 

Še posebej veliko pozornost zahtevajo otroci in deskarji novinci, prav tako ni primerno prehitevati smučarjev, če nimajo na voljo dovolj prostora za gibanje. Striktno je potrebno upoštevati označbe na smučišču in pozabiti na alkohol, ki ne sodi na smučišča.

Kdaj otroka postaviti na smuči?

Smučanje lahko z užitki in skupnim druženjem bogati doživetja tako otrok kot odraslih – še zlasti, če smučate skupaj. A še prej se morajo najmlajši naučiti smučati in največja dilema večine staršev je ta, kdaj ga postaviti na smuči in/ali vpisati v šolo smučanja. 

Strokovnjaki pravijo, da je težko starostno določati meje, saj je vsak otrok edinstven, kar pomeni tudi različno motorično in zrelostno pripravljen. Odvisno pa je tudi od želja staršev: ali želite otroka naučiti le gibanja na snegu, ali je vaš cilj, da se spušča po strmem bregu in čez nesplužen sneg?

V povprečju velja, da lahko otroka začnete učiti smučati med tretjim in četrtim letom starosti. Če pa želite, da bi osvajanje določenih znanj na snegu potekalo hitreje kot sicer, lahko ogromno storite že prej. 

Zavedati se morate, da je otroka najprej treba naučiti gibanja na snegu in ne tehnike! Ko ta znanja osvoji in avtomatizira, lahko smiselno nadaljujete z nadgradnjo učenja tehnike – običajno po sedmem letu starosti. 

A to ne pomeni, da vragolije na snegu pri nižji starosti odpadejo – tudi sanke, bob, avtomobilska ali traktorska guma ter s slamo polnjena vreča so namreč lahko zakon, sploh če se boste na njih skupaj z malčki po hribu navzdol spustili tudi starši.