Pisali smo že o presaditvah jeter pri otrocih v Veliki Britaniji, tokrat pa nas je zanimalo, kako je s tem pri nas. Pogovarjali smo se z dr. Marjeto Sedmak, v.d. predstojnika Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

32 presaditev v 15 letih

Republiški center za vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter je na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani začel delovati leta 1995. Letos oktobra bo tako praznoval že 15 let delovanja. Do sedaj so jetra presadili že 32 otrokom, najmlajši pa je bil star komaj tri mesece in pol.

“Ker je Slovenija majhna dežela in ker imamo relativno majhno število kandidatov - otrok - letno (enega do tri), otroke, pri katerih je potrebna transplantacija jeter razdelimo po velikosti,“ nam je zaupala primarij Sedmakova. “Večjim otrokom nad 30 kilogramov telesne teže ekipa dr. Valentina Sojarja, dr. Stanisavljeniča in dr. Trotovška jetra presadi v Sloveniji, v UKC Ljubljana. Manjše otroke, pod 30 kg telesne teže, pa pošljemo v transplantacijski center v tujino.“

Že pri enem mesecu

Pri 75 odstotkih otrok je vzrok za presaditev jeter prizadetost zunanjih žolčevodov. “To so dojenčki, ki pridejo zaradi bolezni v bolnišnico, stari približno en mesec. Na našem oddelku otroku postavimo diagnozo, nato ga pri nas tudi spremljamo,“ nam je zaupala primarij Sedmakova. Ko pride do jetrne odpovedi, zaradi česar je ogroženo otrokovo življenje, ga napotijo na presaditev. “Približno 14 do 30 dni po posegu se otrok vrne v naš center, kjer ga vodimo do odrasle dobe.“

Tudi otroci darovalci

“Jetra seveda darujejo tako odrasli kot otroci, ki so umrli zaradi poškodbe, na primer v prometni nesreči. Srečo imamo, da smo vzpostavili odlične stike z zdravniki iz transplantacijskega centra v Bergamu v severni Italiji, kjer opravljajo presaditev jeter tudi po "split" metodi - torej jetra odraslega darovalca razdelijo na dva dela: večji del dobi odrasli prejemnik, manjšega pa dojenček. S tem načinom imamo tudi kratko čakalno dobo na transplantacijo, ki običajno ne preseže treh mesecev. To je izredno pomembno za bolnega otroka in njegove starše.“

Otrok lahko nova jetra dobi tudi po drugih metodah. Ena od teh je, da mu del jeter darujeta mama ali oče, ali jih dobi od drugega živega darovalca. Druga je, da cela jetra dobi od preminulega darovalca.

Uspešnost presaditev

Izvedeli smo še, da so presaditve jeter pri otrocih zelo uspešne. Odstotek otrok, ki so presaditev uspešno prestali, z izboljšanjem kirurških metod in vse bolj kakovostnimi zdravili za preprečevanje zavrnitve organa vztrajno raste. “Eno leto po presaditvi jeter preživi 90 odstotkov otrok, po petih letih le malo manj, in sicer od 80 do 85 odstotkov. Številke se seveda razlikujejo glede na vzrok presaditve, pridružene bolezni in starost otroka.“

“Prognoza otrok po transplantaciji je zelo dobra. Vendar morajo stalno jemati zdravila proti zavrnitvi presadka, tako imenovana imunosupresivna zdravila, ki zmanjšajo odpornost. Zato je potrebna vsakič, ko se tak otrok s čim okuži ali zboli, posebna previdnost. Življenjska doba otrok po transplantaciji je po predvidevanjih enaka kot pri zdravih vrstnikih.“

Za konec nam je primarij Sedmakova zaupala še, da potekajo obsežne, predvsem genetske preiskave, s katerimi želijo odkriti, kateri otroci bi lahko po presaditvi živeli brez imunosupresivnih zdravil. Žal odgovora vsaj za zdaj še ni.  

Svoje mnenje lahko zapišete tudi na forumu.