Najbrž ste že slišali koga reči, da je nekaj mehko in gladko kot dojenčkova koža. Dejstvo je, da je koža v prvih letih življenja res nekoliko drugačna kot pozneje v odrasli dobi. Je namreč tanjša in manj pigmentirana, lojnice in znojnice so manj aktivne, zaradi česar pa je funkcija kožne pregrade slabša, kar se pozna zlasti na slabšem zadrževanju vlage v koži. Posledično je otroška koža bolj nagnjena k izsušenosti in občutljivosti ter bolj dovzetna za UV-sevanja in druge zunanje škodljive dejavnike, kot so alergije, mikrobi, bakterije in razni dražilci. 

Vse našteto lahko povzroči spremembe na občutljivi dojenčkovi koži, ki starše običajno pošteno prestrašijo. V določenih primerih je strah upravičen, v nekaterih pa je skrb povsem odveč in spremembe ob ustrezni negi izzvenijo same. Da boste znali ločiti, v katerih primerih je bolje oditi do pediatra in kdaj je dovolj že samo skrbna nega doma, smo na enem mestu zbrali nekaj najpogostejših kožnih sprememb, ki se pojavljajo pri dojenčkih. 

Čiščenje kože in temenca

Čeprav smo omenili, da so lojnice pri dojenčkih manj aktivne, takoj po rojstvu temu v resnici ni tako. Zaradi vpliva prenesenih materinih hormonov v prvih tednih življenja namreč pospešeno izločajo loj, kar se na dojenčkovi koži (zlasti na predelu čela, nosu in brade) kaže v obliki drobnih rumenkastih mozoljčkov, za katere običajno pravimo, da so znak čiščenja novorojenčkove kože. Brez skrbi, stanje ni zaskrbljujoče, mozoljčki bodo izginili sami od sebe, dojenčkova koža pa bo zasijala v vsej svoji lepoti. 

Prav tako se zaradi prekomernega delovanja lojnic lahko na otrokovem lasišču med šestim in osmim tednom starosti oblikujejo luskaste, precej dobro pritrjene krastice, ki jih imenujemo temenca (temence). Tudi ta sprememba na koži ni nevarna in bo izginila sama od sebe, pri tem pa lahko pomagate tako, da lasišče dojenčka natrete z otroškim ali oljčnim oljem in ga med kopanjem izperete - lahko tudi šele naslednji dan. Pomaga tudi, če otroka češete z mehko otroško krtačo in tako masirate kožo na glavi. 

Suha koža

Suha koža je najpogostejši pojav pri dojenčkih. Lahko je posledica še ne povsem razvitih lojnic, prav tako pa jo lahko izsušijo še pogostej kopeli in uporaba mil. Milo namreč odstrani naravno naoljenost kože, ki zadržuje vlago. Koža lahko posledično postane suha in luskasta. Prav tako na suhost kože lahko vpliva vreme oz. zunanji dejavniki, kot so visoke oz. nizke temperature z nizko ravnijo vlažnosti. Ostali vzroki so lahko še genetske bolezni, kot razni ekcemi oz. vnetja. Redka oblika izredno suhe kože, grobe na dotik in s suhimi luskami, se imenuje ihtioza, ki je  dedno pogojena, zdravljenje pa vključuje lajšanje simptomov z vlažilnimi sredstvi in ustreznimi zdravili. 

Atopijski dermatitis

Kadar suhost kože spremlja močna srbečica, ima dojenček lahko atopijski dermatitis. Gre za kronično bolezen s srbečo in vneto kožo, ki se lahko pojavlja na različnih delih telesa (odvisno od starosti osebe). Prizadene približno 15–20 % otrok, najpogosteje pa se pojavi med 2 mesecem in 5 letom starosti. Prepoznamo ga po izrazito srbečih, vnetih kožnih žariščih z rdečimi pikicami, ki negativno vplivajo na spanje, počitek in zbranost otroka. 

Atopijski dermatitis lahko poteka v blagi, zmerni ali hudi obliki. Pri blažjih oblikah je prisotna rdečica, a ni prisotno luščenje kože, medtem ko je pri hudih oblikah prisoten živo rdeč eritem, lahko tudi izcedek ali luščenje kože. Do drugega leta starosti bolezen največkrat prizadene lica, zapestja in zunanje predele udov, vnetje kože pa je običajno zelo akutno, z intenzivno rdečino in rosenjem.

Pri atopijskem dermatitisu sta nega in higiena kože ključnega pomena. Osnovna nega zahteva vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in čim manj sredstvi, če že uporabljate negovalne izdelke, naj bodo ti primerni za kožo z atopijskim dermatitisom. Kopanje naj ne traja predolgo. Držite se "pravila treh minut": po umivanju kožo nežno obrišite in nato na še vlažno kožo v roku treh minut nanesite negovalni preparat. 

Ob prepoznani alergiji se je treba izogibati alergenom, ki so lahko prehranski ali inhalacijski. Prehranski alergeni so npr. mleko, jagode, arašidi, meso, rumenjak in beljak, morski sadeži, žita ipd., medtem ko so inhalacijski alergeni pršice v hišnem prahu, pelodi trav in dreves, perje in plesni. Če ob redni negi in izogibanju alergenom vnetje kože še naprej vztraja, se je treba po nasvet obrniti k zdravniku pediatru, ki bo predpisal ustrezno terapijo in ob morebitnem sumu na alergijo izdal napotnico za nadaljnje preiskave pri alergologu. V primeru hujše oblike atopijskega dermatitisa, ki se ne odzove na s strani pediatra predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.

Plenični izpuščaj

Izjemno pogosta sprememba na dojenčkovi koži je tudi rdeča, vneto in dražeča koža v predelu plenic. Gre za plenični dermatitis oziroma plenični izpuščaj, ki je značilen na mestih, kjer plenička pokriva dojenčkovo kožo. Pojavi se lahko kadarkoli in brez posebnega razloga, saj je koža pri nekaterih otrocih že po naravi občutljivejša, običajno pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov: vlažnosti, trenja, dolgotrajne izpostavljenosti urinu in blatu ter občutljivosti dojenčkove kože. 

Milejše oblike vnetij se kažejo kot enostavna rdečina (eritem), kasneje pa lahko postane koža suha in luskasta. V resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji (papule), mehurčki, erozije in hipertrofične papule. Vse te pojave spremlja tudi srbenje, ki se najpogosteje pojavlja v starosti od 4 do 12 mesecev. V določenih obdobjih življenja so dojenčki občutljivejši in dovzetnejši za plenični izpuščaj, denimo ob prehodu z dojenja na hranjenje s stekleničko, rasti prvih zobkov, uvajanju nemlečnih živil v prehrano, uživanju prvih obrokov kravjega mleka in po zdravljenju z antibiotki.

Plenični izpuščaj lahko tudi posledica pomanjkanja higiene in preredkega menjavanja pleničk. Pri uporabi pleničk za enkratno uporabo velja v takem primeru staviti zlasti na takšne, ki imajo veliko moč vpijanja in visok delež bombaža. Pleničke Pampers so denimo že v osnovi opremljene z mehanizmi, ki pomagajo enakomerno porazdeliti vlago po plenici in jo zadrževati stran od otrokove kože, obenem pa so neveretno raztegljive, mehke in prijetne za še tako občutljivo otroško kožo. Na ta način občutljiva dojenčkova koža ostane suha in zaščitena. Za še dodatno zaščito lahko poskrbite z izbiro pleničk Pampers Harmonie, ki so dermatološko testirane, narejene iz bombaža vrhunske kakovosti in ne vsebujejo dodanih dišav in losjonov. 

Seveda pa je ne glede na visoko vpojnost predpogoj za preprečevanje in ustrezno nego pleničnega izpuščaja redno menjavanje plenic, na kar vas pri Pampers plenički opozori priročen indikator mokrote. Pri vsakem previjanju je potrebno kožo temeljito, a nežno očistiti in pustiti, da se do konca posuši, uporabljati pa velja tudi dodatna negovalna sredstva (na primer praško pasto, ribje mazilo, mazila s cinkovim oksidom), ki kožo pomirjajo, intenzivnejše ščitijo in pospešujejo regeneracijo. 

Glivična okužba ali soor

Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.

Nasvet, ki ga pred poletjem morajo slišati vsi starši

Dobra novica je, da večina bolezenskih težav, ki jih imajo otroci, z odraščanjem izzveni, nekatere celo brez zdravljenja, vendar pri tistih, ki bi sicer izzvenele same, z zdravljenjem skrajšamo njihov potek. Vsekakor pa, zlasti v času pred poletjem, ne bo odveč nasvet, ki se ga mnogi starši premalo držijo. Tudi prekomerno mazanje kože, posebej pri dojenčkih, ima lahko negativne posledice. Otroška koža se je večinoma namreč sposobna obnavljati sama in če ne kaže znakov izsušitve ali dodatnih obremenitev, potem kakšnega posebnega mazanja ne potrebuje. No, razen zaščite pred soncem - ta je v sončnih poletnih dneh nujna! 

Sponzorirana vsebina