Dojenje takoj po rojstvu

Po podatkih najnovejšega poročila Ujemi trenutek sta UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da imajo večje možnosti za preživetje novorojenčki, ki so takoj dojeni. V študijo so vključili kar 130.000 držav. Če se začnejo dojiti v razmaku od dveh do 23 ur po rojstvu imajo 33 odstotkov večje tveganje za smrt kot tisti, ki so dojeni v prvi uri. Pri dojenčkih, ki so dojeni po 24 urah, je tveganje dvakrat večje.

Kako pristavimo dojenčka k prsim?

Prav tako so otroci, ki niso dojeni takoj po rojstvu, izpostavljeni številnim okužbam. V Tanzaniji so v študijo vključili 4.000 otrok in tisti, ki niso bili dojeni so imeli izjemno večje tveganje za prehlad, težave z dihanjem v prvih šestih mesecih.

Prvi stik z mamo je izjemnega pomena za otročka, ki je takoj po rojstvu sposoben sesati in pogoltniti. Stik koža s kožo ima številne dolgoročne prednosti, dojenčkova telesna temperatura se uravnava in s kolostrumom, prvim mlekom, dobi 'prvo cepivo' proti okužbam. Materino mleko tako pomaga otroku v prvih trenutkih okrepiti obrambni sistem.

Koliko dojenčkov je dejansko takoj dojenih?

''Ko gre za dojenje, je čas ključnega pomena. V mnogih državah lahko pomeni celo razliko med življenjem in smrtjo,'' je izpostavila Henrietta H. Fore, UNICEF-ova izvršna direktorica. ''Kljub temu vsako leto milijoni novorojenčkov zamujajo prednosti zgodnjega dojenja. Razloge za to lahko spremenimo. Vse prepogosto matere preprosto ne prejmejo dovolj podpore za dojenje v tistih ključnih minutah po porodu; včasih niti od medicinskega osebja v zdravstveni ustanovi.''

''Dojenje daje otroku najboljši možni začetek v življenju,'' je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije.''Nujno je potrebno povečati podporo materam – s strani družinskih članov, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in vlad.''

Na žalost preveliko novorojenčkov čaka na prvi podoj. Leta 2017 je bilo takšnih kar 78 milijonov, ki so na dojenje takoj po rojstvu čakali več kot eno uro. To pomeni, da sta le dva od petih takoj položena na materine prsi. 65 odstotkov novorojenčkov je v prvi uri dojenih v vzhodni in južni Afriki, najmanj takšnih pa je v vzhodni Aziji in Pacifiku (32 odstotkov). Poročilo navaja, da sta le dva otroka od devetih dojena v Črni gori, Azarbajdžanu in Čadu.  

Zakaj nekateri dojenčki niso takoj dojeni?

Poročilo Ujemi trenutek, ki temelji na podatkih iz 76 držav, ugotavlja, da so številni novorojenčki prikrajšani za prednosti, ki jih prinaša zgodnje dojenje. Pogosti vzroki za odlašanje z dojenjem so številni. V nekaterih državah takoj po porodu ločijo mamo in otroka in podpora pri dojenju jim ni omogočena. Ponekod tudi nimajo popolnega znanja o tem, kako dojiti po carskem rezu, v nekaterih državah pa novorojenčku najprej ponudijo nadomestek materinega mleka ali ga hranijo s sladkano vodo, medom.

Dojenje po carskem rezu

V Egiptu se je v zadnjih letih več kot podvojilo število porodov s carskim, obenem pa se je zmanjšalo dojenje v prvih urah . Tako je bilo to omogočeno le 19 odstotkom novorojenčkov v prvi uri po rojstvu.

Kako lahko spremenimo, da bodo vsi dojenčki deležni zgodnjega dojenja?

Zelo pomembno je, da imata mamica in dojenček vso podporo pri vzpostavitvi dojenja, kakršno lahko vidimo v naših porodnišnicah. Pozivajo, da se za to izobrazi osebje, prilagodi politika, ustanovijo programi. Osvestiti je treba že nosečnice, novopečene mame, kako pomembno je, da je otrok dojen v prvi uri takoj po rojstvu. O tem morajo biti seznanjeni tudi njeni bližnji, ki ji morajo nuditi podporo pri dojenju.

Ko dojenje ne gre po načrtih ...