Dojenčki preživijo približno 50 odstotkov spanca v aktivnem ali REM stanju, pri odraslih pa to traja le 25 odstotkov časa. REM stanje je čas, ko naj bi bile sanje najbolj žive. Zato je mogoče, da imajo dojenčki več ali daljše nočne dogodivščine kot njihovi starši.

O čem sanjajo? Tega ne moremo natančno vedeti, a njihove sanje so verjetno tihe, pravi Jodi Mindell iz otroške bolnišnice v Filadelfiji. »Ker dojenčki še nimajo razvitega govora, verjetno sanjajo v slikah in brez dialoga.«

Saj nimajo nočnih mor, ali pač? Dojenčki se le zdravo zavedajo neznancev, vendar pa resnega strahu do drugega ali tretjega leta starosti ne poznajo. »Do takrat je zelo malo verjetnosti, da bi dojenček sanjal kaj grozljivega,« pravi Mindellova.

Pa kriki v noči? Čeprav to nepojasnjeno delno zbujanje med budnostjo in spancem lahko povzroči, da dojenček krikne ali se začne premetavati, to še ne pomeni, da sanja o čem neprijetnem. Po nekaj minutah se bo umiril (verjetno pa se sploh ne bo zbudil). Najbolje je, če ga takrat pustimo pri miru. Če ga bomo poskušali pomiriti, lahko le dlje traja, da se bo popolnoma pomiril.