Marjeta Žlebnik iz Ljubljane je babica že več kot dvajset let in je med drugim službovala tudi v Avstriji. Danes je zaposlena v kranjski porodnišnici. V dvajsetih letih njenega dela se je nabralo veliko izkušenj z nosečnicami in porodnicami – eno od zgodb je podelila tudi z nami.

 Porodna bolečina in rojstvo 

Besede, ki pomenijo prelomnico v življenju ženske. Besede, ki lahko vzbujajo strah, veselje in včasih tudi žalost. Da pa ne bi imele negativnega prizvoka, se je potrebno med nosečnostjo fizično in psihično pripraviti na ta dogodek. Ženska postane zrelejša, bolj odgovorna, v njej se prebudi materinski nagon. Poleg obiskovanja šole za starše, naj bi se nosečnica tudi sama psihično pripravljala na porodno bolečino, ki je velikokrat strah vzbujajoča. Če se zaveda namena in pomena le te, se lažje sprosti med porodom in potem porod lepše poteka. Vedno več je nosečnic, ki želijo imeti pri svojem porodu babico, ki jo spoznajo že v nosečnosti. S tem, ko naveže stik z določeno babico, začuti veliko olajšanje in jo je manj strah samega poroda. Odnos se gradi na bazi zaupanja, ki se potem odraža med samim porodom in po njem. Pri tem ne smemo pozabiti na partnerja, saj mu s tem odvzamemo precej bremena. Babica je pomembna oseba, ki spremlja porodnico skozi vse faze poroda, je oseba, ki s pravilnimi pristopi, empatijo in strokovnostjo pripelje do srečnega dogodka, rojstva otroka.

 Babice smo samo ljudje 

Z Ano in njenim možem smo se spoznali nekaj tednov pred porodom. Prišla je na ogled naše porodne sobe in razložila sem ji, kako pri nas poteka porod. Svetovala sem ji nekaj domačih nasvetov za lajšanje težav v nosečnosti in za pripravo na porod (pitje čajev, kopeli). Z možem sta mi zaupala njune želje glede samega poroda. Pogovorili smo se, razložila sem jima moje mišljenje in na koncu smo naredili načrt. Vsi smo se strinjali, da če bo možno, naj bi se porod začel naravno. S čim manj umetnih popadkov seveda, če bo to sprejemljivo glede na stanje otroka v tej aktivni fazi. 

Pregled plodovnice 

V naši porodnišnici spremljamo nosečnico od določenega roka poroda naprej, tako da pride na pregled plodovnice, amnioskopijo. Na dan roka poroda je Ana prišla na pregled in pri amnioskopiji smo ugotovili, da je imela deklica nekoliko preveč prostora za kobacanje in se je iz glavične vstave obrnila na nogice. Šok! Kaj pa zdaj? Carski rez? Ne! Naša dva zdravnika sta malo trmoglavko z zunanjim obratom obrnila v pravilno vstavo, na glavico. Pri obratu je bila Ana sproščena, mehka, tako da jima je uspelo manj kot v treh minutah. Super! Naslednja dva dni je ostala na oddelku, kjer so kontrolirali otrokove srčne utripe. Odšla je domov in se naslednji dan vrnila s popadki. Odtekati ji je začela tudi plodovnica, ki je bila že zeleno obarvana. Po telefonu sva se dogovorili, da pridem k njej. Proti dopoldnevu je bila sprejeta v porodno sobo in dobila klistir, ki je še bolj pospešil popadke.

 Mož je vedno v oporo 

Z možem sta se sprehajala, dokler nisem prišla. Nastanili smo se v »ta lepi« sobi. Otrokove srčne utripe sem spremljala kontinuirano s ctg aparatom. Ugotovila sem, da srček male deklice včasih ni stabilen in da se upočasni. Poklicala sem zdravnika, njej pa razložila trenutno stanje in jo pomirila. Zdravnik se je odločil, da bo otroku iz glavice odvzel nekaj kapljic krvi, jo dal na analizo stanja kisika v krvi. Rezultat je bil v mejah normale. Super! Ne bo carskega reza. Med popadki je umirjeno, zavestno dihala in počivala, ko popadkov ni bilo. Še enkrat je bila potrebna preiskava krvi iz glavice in vse je potekalo normalno. Pomanjkanje kisika lahko namreč privede do resnih možganskih in motoričnih poškodb, kot so cerebralna paraliza in druge. Maternično ustje se je popolnoma odprlo, glavica se je premaknila proti medeničnemu izhodu, nekaj popadkov sva predihali, nakar se je malo čez peto popoldan rodila mala princeska, težka nekaj čez tri kilograme. Obrisala sem jo in jo položila na prsi presrečne mamice. Očka je bil vidno ganjen, tudi jaz sem morala pogoltniti cmok od sreče, ker se je vse dobro izteklo.

 Pregled pediatra 

Malo novorojenko je pregledal pediater, ki je ugotovil, da je popolnoma zdrava. Stehtali smo jo, oblekli in mamica jo je prvič podojila.V Aninih očeh sem videla, da je nepopisno srečna, saj se ji je uresničila nekajletna želja. Po Aninem porodu sta napetost v mojem telesu zamenjali sreča in veselje, poleg tega pa občutek toplote v prsih, ki ga imam vedno znova ob rojstvu otroka. Otroku pomagam iz ene dimenzije v drugo, v naš svet. To mi je nekoč rekla mama dveh otrok, ki je rodila v naši porodnišnici. Pogosto pomislim na to in takrat se zavem, da je moje delo resnično življensko. Mala, majcena princeska, ki je dobila ime Nika, zdaj ni več tako zelo majhna. Ima že nekaj mesecev in že skoraj sedi, jé pasirano zelenjavo, juhice in pridno raste.