Dojenčki svetlopoltih staršev se po večini rodijo s temno modrimi, sivkastimi ali zelenkastimi očmi, kar pa ne pomeni nujno, da bodo takšne tudi ostale. Postanejo lahko zelene ali rjave in pri šestem mesecu starosti se lahko začne barva postopoma spreminjati. Največja preobrazba je opazna med šestim in devetim mesecem, večinoma pa postane očesna barva popolnoma jasna med prvim in tretjim letom starosti.

Pri določanju barve oči opazujemo šarenico. Obarva jo melanin, pigment, ki narekuje barvo oči, las in kože ter katerega količina in vrsta sta zapisani v genih. Več ga je pri temnejših in manj pri svetlejših očeh in belopolti dojenčki imajo ob rojstvu po večini modre oči, saj ga imajo manj. Bolj pospešeno ga začnejo proizvajati šele po rojstvu in nato tudi v poznejših mesecih življenja. Po tem, ko pridejo na svet, na sonce in na svetlobo, se namreč spodbudi nastajanje melanina v šarenici in barva oči se lahko tedaj spremeni v temnejšo sivo, zeleno, lešnikovo ali rjavo.

Pri določanju očesne barve igra poleg količine in vrste melanina ključno vlogo genetika. Barvo oči namreč v veliki meri določajo geni, bodisi dominantni bodisi recesivni oziroma prikriti. Barvo oči torej po večini podedujemo z DNK, in če ima eden od staršev rjave oči, je velika verjetnost, da bo imel tudi otrok rjave zaradi prevlade dominantnega temnejšega gena.

Barvo oči dojenčka lahko predvidite z upoštevanjem barve oči mamice in očka

Barvo oči lahko ugibate tudi s pomočjo spletnih aplikacij, pri katerih nekatere upoštevajo tako starše kot tudi stare starše in karseda pravilno napovedo najverjetnejšo barvo otrokovih oči. Sicer pa so za vsem znanost in izračuni največje verjetnosti.

Če imata mamica in očka rjave oči, je tako 75 odstotkov verjetnosti, da jih bo imel tudi njun potomec. Če ima vsaj eden od staršev ali starih staršev rjave in drugi modre ali zelene oči, je polovica možnosti, da bo imel tudi otrok rjave oči. Če ima očka modre in mamica rjave ali obratno, se verjetnost porazdeli na 50 proti 50. Če imata oba zelene oči, jih bo verjetno imel tudi otroček, pri starših z zelenimi in modrimi očmi je verjetnost polovična. Če imata oba starša modre oči, pa jih bo v ogromni večini primerov imel tudi njun dojenček.

Izjemno redko se zgodi, da se modrook otrok rodi staršem z rjavimi očmi, če je v družinskem drevesu več bližnjih sorodnikov z modrimi očmi. Tako imata lahko dva rjavooka človeka vseeno potomca z modrimi očmi, a zgolj, če so jih imeli njuni starši, torej babica in dedek. Takrat govorimo o prikritem genu. In obratno – starši z modrimi očmi imajo lahko rjavookega otročka.

Na spreminjanje oči vplivajo kasneje tudi okolje in zdravila in pri okoli 10 odstotkih ljudi se barva spreminja tudi v odrasli dobi. Obenem je lahko barva enakomerna ali raznolika, ko v očeh opazimo več različnih barvnih pikic. Izjemno redko sta lahko očesi pri enem človeku tudi različne barve, kar se imenuje heterokromija, ko šarenici obarvata dva enako dominantna gena. Posebnost so albini, pri katerih so oči zaradi pomanjkanja melanina izredno svetle. Velikokrat imajo težave z vidom: pogosto so preobčutljivi na sončno svetlobo, škilijo, slabo vidijo in so v najhujših primerih slepi. 

Najredkejša barva oči je sicer zelena; ima jo le okoli pet odstotkov ljudi na vsem svetu. Plavookih naj bi bilo okoli 15 odstotkov, preostanek je rjavookih. Zato si nekateri starši po tihem ali na glas še posebej želijo, da bi bil otroček plavook ali zelenook. A ob tovrstnih željah se je lepo opomniti, da v bistvu sploh ni pomembno, kakšne barve so oči ali lasje našega "zakladka", temveč da je veliko bogastvo, da je zdrav, vesel in srečen. V očeh skrbnih in dobrih staršev bo tako ali tako vedno najlepši in najboljši, ne glede na njegov videz in posebnosti.

Viri: Healthychildren.com, Whattoexpect.com, Momjunction.com