Kaj je cerebralna paraliza?

Cerebralna paraliza ni bolezen. Gre za nepravilnosti v razvoju možganov in je nenapredujoče stanje. Običajno se okvare pojavijo med samo nosečnostjo, zelo pogoste so infekcije v prvih mesecih otrokovega razvoja. Možganske celice se ne razvijajo dovolj hitro, medcelične povezave so slabe ali pa se celice ne namestijo na prava mesta. Lahko pride tudi do možganskih krvavitev, genetskih motenj, ki so lahko podedovane, čeprav sta starša popolnoma zdrava. Vzrok je lahko meningitis, droge, alkohol, nezgode, zastrupitve, bolezni ali pa pride do motnje med porodom, ko možgani ne dobijo dovolj kisika. Le redko se zgodi, da CP (cerebralno paralizo) dobijo odrasle osebe. To se zgodi ob hujših padcih, udarcih ali prometnih nesrečah.

Če ima otrok CP, potem del možganov ne dela pravilno ali pa se ni normalno razvil. Prizadeto področje je običajno eno od tistih, ki nadzoruje mišice in določene gibe telesa. Pri nekaterih ljudeh je cerebralna paraliza komaj opazna. Niti dva človeka nista prizadeta na čisto enak način. Poimenovanje cerebralna paraliza označuje motnje v gibanju in drži, vendar imajo otroci s to motnjo tudi učne probleme, motnje sluha, govora, vida in lahko zaostajajo v intelektualnem razvoju.

Glavne oblike cerebralne paralize

 CP "pomeša" sporočila med možgani in mišicami. Glede na to, katero sporočilo je prizadeto, poznamo tri tipe cerebralne paralize:

1. Spastična cerebralna paraliza
Spastičen pomeni krčevit (pravimo, da je otrok "trd"). Ljudje in otroci s to vrsto cerebralne paralize zelo težko nadzorujejo nekatere ali vse mišice ter izgledajo otrdeli. Njihove mišice so napete in šibke; vedno držijo svoje roke, noge in glavo na nek določen, značilen način.
Do spastične cerebralne paralize pride navadno takrat, ko živčne celice v možganski skorji, imenovani cerebralni korteks, ne delujejo pravilno.
Pri hemiplegiji je leva ali desna polovica telesa spastična, druga polovica pa deluje normalno.
Pri diplegiji sta prizadeti obe nogi, roki pa sta normalni ali pa le rahlo prizadeti.
Pri kvadriplegiji (tetraplegiji) so prizadete vse štiri okončine – obe roki in obe nogi, pridružene so težave pri drži trupa in glave.

2. Atetoidna cerebralna paraliza
Pri ljudeh s to vrsto cerebralne paralize se napetost mišic (mišični tonus) spreminja iz ohlapnosti v napetost. Prisotni so številni nehoteni gibi zlasti dlani, stopal, ki jih ni mogoče nadzorovati. Njihov govor je težko razumljiv, ker težko nadzorujejo svoj jezik, dihanje in glasilke.
Atetoidno cerebralno paralizo povzroča nepravilno delovanje srednjega dela možganov, bazalnih ganglijev.

3. Ataksična cerebralna paraliza
Ljudje s to vrsto cerebralne paralize težko lovijo ravnotežje. Če se naučijo hoditi, so po navadi zelo nestabilni. Navadno tresejo z glavo in imajo sunkovit govor. Ataksična cerebralna paraliza je posledica nepravilnega delovanja malih možganov.

Po porodu

Ko se rodi otrok s s posebnimi potrebami, starši o teh stvareh običajno ne vedo ničesar in si sploh ne predstavljajo s kakšnimi težavami se bodo v prihodnje soočali. Zdravniki težko napovejo, za kakšno vrsto CP gre. To pa zato, ker si niti dva primera nista povsem enaka. Veliko je takih, ki imajo kombinacijo dveh ali treh zgoraj omenjenih. Ljudje s cerebralno paralizo so lahko nadpovprečno, povprečno ali podpovprečno inteligentni. Nekateri hodijo v šolo, drugi pa so priklenjeni na voziček za celo življenje in odvisni od svojih staršev ali skrbnikov. Neizogibne so terapije, fizioterapije, refleksna masaža stopal ... Razgibavanje je ključnega pomena, saj je s tem otroku omogočena motorika, ki je sam ne zmore. Včasih se stanje celo izboljša, vendar nikoli do te mere, da se otrok popolnoma osamosvoji. Zdravil, ki bi pozdravile CP, praktično ni. Obstajajo le zdravila, ki mehčajo mišični tonus. Najbolj pogosta težava je škiljenje, saj nekateri otroci s hujšo obliko ne morejo osredotočiti pogleda v eno točko. Oči jim begajo in dajejo vtis, da sploh ne vidijo, kar pa v večini primerov ni res. Otroci z atetoidno cerebralno paralizo imajo resne probleme s sluhom, prostorsko zaznavo in govorom. Pri hujših oblikah se pojavi tudi epilepsija, ki se zdravi z zdravili in se v večini primerov lahko tudi prepreči. Staršem so v teh primerih v veliko pomoč delavni terapevti, ki skrbijo za otroke in starše, ki jih obveščajo, ozaveščajo ter pomagajo na njihovi življenjski poti.

Nisem drugačen!

Otroci s posebnimi potrebami so prav tako otroci kot vsi drugi. Sprejeti jih je treba take, kot so, in jim dajati vso ljubezen in podporo. Točno število otrok s cerebralno paralizo v Sloveniji ni znano. To pa zato, ker se nekateri starši svojih otrok še vedno sramujejo in se raje držijo doma, namesto da bi se vključevali v aktivne programe. Za to skrbijo različna društva za otroke s posebnimi potrebami. Prirejajo najrazličnejše delavnice in srečanja. Tam si starši lahko izmenjajo svoje izkušnje in bolečine. Večkrat, ko se udeležujejo takih srečanj, lažje postaja življenje.  Pri tem so jim v največjo pomoč starši in delavni terapevti. Če otroke od zgodnjega otroštva dalje pravilno dvigujemo, držimo in nameščamo ter jih spodbujamo pri igri, ki jim pomaga izboljšati njihovo držo in nadzor mišic, se lahko mnogo naučijo in živijo polno življenje.