Britanka Niki Potter se prvih trenutkov sinovega življenja spominja kot grozljivih, polnih šoka in panike. Njen porod 10. decembra 2003 je potekal gladko, vendar so bile celo babice presenečene, ko je Ryan prijokal na svet. Novorojenčkov trebuh je prekrival temen, rjav madež, prekrit z dlakami. Njegov obraz, roke in noge pa so bili prekriti s stotinami materinih znamenj, ki so jih do sedaj našteli že 400.

Panika

“V sobo se je nagnetlo ogromno babic in zdravnikov in videti so bili panični,“ se spominja Niki. “Bila sem šokirana in prestrašena. Česa takega nisem videla še nikoli prej. Sem naredila kaj narobe? Ryana so mi dali na trebuh, jaz pa se ga nisem upala dotakniti. Bala sem se, da ga bom poškodovala.“

Ko je dojenčka prvič peljala ven, bi to moral biti za mlado mamico čudovit dan. Vendar je iz trgovin hitro pohitela domov zaradi pogledov, ki so spremljali njenega sina. Sedaj, šest let kasneje, 29-letna Niki ponosno vozi Ryana na otroška igrišča in ne gane je, če kdo strmi vanj. Vesela je le, da je še kar ob njej. Še predobro se zaveda, kako blizu je bila temu, da bi ga za vedno izgubila.

Težka odločitev

Niki se je z možem Paulom posvetovala in odločila sta se za lasersko operacijo madeža. Kirurgi so jima jo predlagali, ko je bil Ryan star komaj tri mesece. Zdravniki pa so zakonca že prej opozorili, da tak madež lahko kasneje povzroči raka. “Povedali so nama za tveganje. Vendar sva mislila, da bo za Ryana bolje, če madež ne bo viden. Seveda sva mislila tudi, da bo za naju lažje, če bova imela bolj 'sprejemljivega' otroka. Mislila sva tudi, da bo brazgotino lažje razložiti.“

Ryanova prva terapija je trajala štiri ure in pol, deček pa je bil pod narkozo. Največji madež so operirali v celoti, kepaste, izbočene dele pa so odstranili. Za starša je bilo težko, saj je bil še tako majhen in ga je po operaciji vse bolelo. Vseeno sta mislila, da sta se odločila prav. Ko je dopolnil 18 mesecev sta se tako odločila za še en poskus laserske operacije. Vendar se je po drugem poskusu malček spremenil. Dobil je visoko temperaturo in nato izpuščaje po celem telesu. Zdravniki so Niki in Paulu povedali, da ima mrso in da se ga ne smeta dotikati.

Osamljen

“Zaradi okužbe z mrso je moral biti dva tedna v sobi za izolacijo. Takrat se ga nisva smela dotikati, prvi teden pa je bilo ogroženo tudi njegovo življenje.“ Zavedla sta se, da laserska operacija ni bila vredna sinovega trpljenja. “Grozljivo je bilo, ko je ležal tam ves nemočen,“ pravi Niki. “Ves čas sem se mu opravičevala.“ Počutila se je, kot da je za vse kriva sama.

Ko je Ryan popolnoma okreval, se je Niki odločila, da povsem prekinejo z laserskim zdravljenjem. “Pozanimala sva se in ugotovila, da bo vedno obstajalo tveganje, da dobi raka,“ se spominja. “Sprijaznila sem se z opazkami in pogledi radovednih mimoidočih. Po tem sem se z ljudmi soočala bolj samozavestno. Ker bi Ryana skoraj izgubila, to ni bilo več pomembno.“