Ni lepšega kot topla večerna kopel. Še preden se je dojenček rodil, je bilo vodno okolje zanj nekaj povsem naravnega, zato jih večina v kopanju neizmerno uživa, so pa tudi tisti, ki jim občutek vode ni nič po godu. To, da bo izkušnja najprijetnejša tako za prve kot druge, lahko s pravilnim ravnanjem in držanjem zagotovimo sami. Dojenček je namreč gol, počuti se negotovega in ranljivega, varen objem naše roke pa ga pomiri.

Kad ali čebriček?

Vsaj na začetku otrokovega življenja naj bo velikost kadi primerna za kopanje dojenčkov, ko bo otrok že malce večji in živahnejši, si lahko priskrbite večjo. Čebričkom za kopanje se raje izognite, saj ne zagotavljajo dovolj prostora, pa tudi otrok v njih ni dovolj dejaven, težje ga tudi nadzorujemo. Pokončen položaj je za otroka, ki glavice še ne nadzoruje, prezahteven.

Prostor za kopanje naj bo primerno ogret, vsi pripomočki, ki jih potrebujete, pa na dosegu roke. Voda naj bo primerno topla, približno 35–37 ºC, saj imajo dojenčki običajno raje malce hladnejšo vodo kot odrasli. Ko dojenčka slečete do golega, ga lahko zavijete v bombažno plenico, da se bo ob prvem stiku z vodo počutil varnejšega. Plenico lahko odstranite šele, ko je otrok že v vodi. Ni pomembno, kdaj otroka namilite, nekateri to storijo, preden ga položijo v vodo, drugi zatem, odločite se po svoji presoji in uberite pot, ki vam je lažja.

Pravilna podpora otrokovega telesa

Dojenčka v kad z vodo običajno položimo s hrbtom navzdol. Naša roka gre za otrokovim hrbtom na ramo, ki je od nas bolj oddaljena, primemo ga tako, da ga s prsti in dlanjo objamemo za ramo in pod pazduho. Otrokova glavica naj počiva na naši podlahti, a otroka nikar ne podpirajmo v predelu vratu, saj mora biti opora vedno na najširšem delu glavice. Otroka tako z eno roko čvrsto podpiramo, druga pa je prosta za umivanje, dojenček ima tako v banjici dovolj prostora za gibanje in čofotanje.

Dojenčka lahko v kadi obrnemo tudi na trebušček. Ko je v tem položaju, ga naša roka podpira pod prsnim košem, tako da ga z dlanjo in s prsti spet primemo za nasprotno ramo ter pod pazduho in v tem primeru z desno roko držimo levo ramo in nasprotno. Rokice dojenčka naj bodo iztegnjene naprej čez našo roko, paziti pa moramo tudi, da je glavica nad vodo. Že trenutek nepozornosti je namreč dovolj, da jo potopimo. Če v tem položaju dojenček izteguje glavico nazaj, ta položaj zanj ni primeren.

Najvarnejši položaj za umivanje dojenčka je položaj na boku, nevarnosti, da bi otrokovo glavico potopili v vodo, ni, lahko pa ga temeljito umijete tako po trebuščku kot po hrbtu, dobro pa lahko umijete tudi glavico. Mila z nje ne izpiramo tako, da jo v hrbtnem položaju nagibamo nazaj v vodo, temveč jo polivamo. Ko imamo dojenčka na boku, ga imamo obrnjenega z obrazom od sebe. Z roko ga podpiramo pod ramo, ki je na spodnji strani, z dlanjo iste roke držimo njegovo zgornjo rokico, natančneje nadlaket.

Sveže dišeč in umit

Ko dojenčka vzamemo iz kadi, ga hitro zavijemo v toplo brisačo. Temeljito ga obrišemo in osušimo, na predele, kjer je koža običajno bolj suha, lahko vtremo otroško olje, mleko ali vlažilni losjon. Ko ga zavijamo v pleničko in oblečemo, mu vsaj za nekaj minut na glavo poveznimo kapico, saj so dojenčki po kopanju razgreti in seveda ne želimo, da bi se prehladili.