Dojenje je lahko pravi dar narave, ki bi ga morali sprejeti z odprtimi rokami, če le imamo možnost, da dojimo svojega otroka. Prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., spec. pediatr., IBCLC: "V dojenju sovražnem okolju, ob globokem nepoznavanju mehanizmov nastajanja mleka med prebivalstvom in strokovnjaki, lahko v prvem mesecu, ko je potreben intenziven telesni stik med materjo in otrokom s pogostim dojenjem na zahtevo, zlahka pride do visokega odstotka opustitve dojenja zaradi domnevnega pomanjkanja mleka. Pogost jok, kolike, razdražljivost in pogosto povpraševanje niso zanesljivi kriteriji za pomanjkanje mleka in jih je potrebno izgnati iz skupne domišljije mater in strokovnjakov." Več o dojenju in s kakšnimi izzivi vse se lahko srečujemo, ko prvič postanemo mame in začnemo dojiti, pa si lahko preberete v nadaljevanju. 

Kako steče dojenje? 

Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljenih in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Otrok po rojstvu sam najde dojko in ima vrojen nagon in tudi potrebne sposobnosti, da prepozna bradavico in se prisesa. Dojka je po porodu še mehka in običajno ni težav s pristavljanjem. Kadar novorojenček zavrača bradavico že takoj po rojstvu, so zato zdravstveni razlogi pri njem ali pri materi.

Kožni stik z materjo ... Zakaj je pomemben? 

Zdravi donošeni novorojenčki, ki so takoj po rojstvu nameščeni v kožni stik z materjo, lažje prenesejo prehod v novo obliko življenja z večjo stabilnostjo dihanja, ohranjanjem telesne temperature, stabilnejšim krvnim sladkorjem in z manj joka, kar kaže na manjše doživljanje stresa. 

Matere, ki držijo svojega otroka po porodu v kožnem stiku, izkazujejo večji materinski čut, povečano občutljivost na zgodnje znake lakote dojenčka, večjo zanesljivost ob negovanju otroka in dojijo daljši čas. Kožni stik z materjo ščiti otroka pred dobro raziskanimi negativnimi učinki ločitve, podpira optimalni razvoj možganov in olajša navezovanje, kar dolgoročno spodbuja otrokovo samoregulacijo. 

Normalno je otrokov jezik ob rojstvu sposoben gibanja do spodnje dlesni in čez njo. Prirasel jezik otroku onemogoča, da ga v celoti iztegne in omejuje normalno peristaltiko jezika. V mnogih primerih je razlog za poškodovane bradavice, neučinkovito sesanje na dojki in slabše napredovanje na teži. Kratkoročne in dolgoročne posledice vključujejo motnje hranjenja in govora, nepravilnosti v rasti čeljusti in zob in psihološke probleme. Pri opredelitvi, da gre za priraščen jeziček, je potrebna previdnost in veliko znanja.

Kakšen je pravi ritem dojenja? 

Marsikatero mater prestraši pogosto sesanje njenega otroka drugi in tretji dan po rojstvu, posebej dojenje ponoči. Novorojenček še ne ve, kdaj je dan, in velikokrat se zgodi, da je v prvih tednih najbolj živahen ravno ponoči. Zanj je sesanje na dojki novo opravilo, ki mu nemalokrat povzroča težave, zato velikokrat počiva in znova in znova sesa. Zgodnje neprekinjeno dojenje mu omogoča uskladiti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka. 

Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Matere postanejo zadovoljne, ker tudi otroci manj pogosto sesajo in so videti zadovoljni.

Kako dojenje vpliva na mamo?

Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker se ob otrokovem sesanju krči maternica in zmanjša izguba krvi. Manj je dovzetna za bolečine, prolaktin  in oksitocin izboljšata njeno razpoloženje in ji omogočata spanje tudi podnevi. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.

Kakšne so smernice in priporočila? 

Izključno dojenje se priporoča v prvih 6 mesecih otrokovega življenja z nadaljevanjem dojenja ob drugi dopolnilni hrani vsaj prvi dve leti otrokovega življenja ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Priporočila podpira Svetovna zdravstvena organizacija (SZO = WHO) in mnoge zdravstvene in strokovne organizacije, kot so Ameriška pediatrična akademija (AAP) in Ameriški kolegij porodničarjev in ginekologov (ACOG). Priporočila temeljijo na kratkoročnih in dolgoročnih prednostih dojenja za otroka in mater, pa tudi družbo in okolje. Medicinski razlogi za opustitev dojenja so redki.

Kako lahko carski rez vpliva na dojenje? 

Matere so po carskem rezu prestrašene, boleče in v stresu. Omejene so na ležanje in se težje premikajo. Lahko, da so ločene od otroka, kar ima negativen vpliv na začetek dojenja. Pri nas se večina carskih rezov opravi v lokalni anesteziji in zato ni razloga, da ne bi bila otrok in mati takoj po porodu v kožnem stiku in bi otroku onemogočili prvo dojenje. Nekoliko več pobude osebja je potrebno po carskem rezu v splošni anesteziji zaradi vpliva zdravil na mater in otroka. Če kožni stik ni možen z materjo, ga omogočimo očetu ali drugemu družinskemu članu. Celodnevno sobivanje matere in otroka ter hranjenje na zahtevo ni samo ugodno za otroka, pač pa tudi za mater, ki ima manj težav z vnetimi bradavicami in oteklimi dojkami. Maternica se hitreje krči in celi in mati se počuti sposobnejšo in bolj zadovoljno. Ob pogostem dojenju ni razlogov za dodajanje drugih tekočin. Položaj matere pri dojenju po operativnem posegu naj bo čim udobnejši in neboleč. 

Če sta otrok in mati ločena po porodu zaradi zdravstvenih težav, si naj mati zgodaj začne brizgati mleko, da bo lahko dojila, ko bo to mogoče. Malo povišana temperatura pri materi ni razlog za prekinitev dojenja. Okužba pri materi prav tako ni razlog za ločevanje od otroka.

Zaradi velike trebušne operacije, kakor tudi stanja po porodu, potrebuje mati tudi doma veliko počitka in pomoči. Pooperativno celjenje rane izčrpa materino telo, zato je zanjo nujna zdrava prehrana z veliko vitamini in obilo tekočine. Opazili so večjo utrujenost v prvih mesecih po porodu, manjšo fizično sposobnost, nižje samozaupanje, da bodo znale ravnati z otrokom, manj pozitivnih čustev do otroka. Bolje je, da ima mati otroka čim bližje sebi, najbolje kar v postelji ali blizu postelje, da se izogne pogostemu vstajanju, ki je še boleče. 

Ali obe dojki proizvajata enako količino mleka? 

Z raziskavami so ugotovili, da dojki običajno proizvajata različno mleko. V eni je količinsko več mleka, je pa redkejše in hitreje izteka, v drugi pa je gostejše mleko. Matere navadno povedo, da otrok raje pije na eni dojki. Mleka se običajno naredi za dojenje dvojčkov, zato sta dve. Kadar otrok že od rojstva zavrača isto dojko, gre za zdravstveni problem s strani matere ali otroka. Otrok z npr. zlomljeno ključnico lahko zaradi bolečine prve dni odklanja pitje na eni dojki. Kasneje so razlogi lahko v različno oblikovanih bradavicah, razliki v izločanju mleka, vnetju ene dojke, dišavah, poškodovani ali operirani dojki ali zelo redko tumorju na dojki.

Kako lahko ugotovimo, da imamo premalo mleka, in kakšna je alternativa? 

Neuporabni in vir tesnobe, nezaupanja in opuščanja dojenja so: tehtanje pred in po obroku, testiranje lakote z dohranjevanjem po steklenički, izbrizgavanje mleka za merjenje količine mleka v dojkah. 

Če nas skrbi vnos tekočine pri otroku, naj raje mati pogosteje doji. Morebitno dodajanje tekočin ali mleka naj ne poteka preko dudic zaradi sesalne zmede, ki bo nastala pri otroku. Prav tako naj otrok ne dobiva igralne dudice. Tudi nastavki za bradavice lahko povzročijo sesalno zmedo pri otroku. Preden se odločimo za dohranjevanje z mlečno formulo, je potrebno opraviti temeljito diagnostiko dojenja pri ustrezno izobraženem strokovnjaku.

Kakšne težave oziroma morebitne nevšečnosti imamo lahko tekom dojenja in zakaj pride do njih? 

Boleče bradavice: Prve dni po porodu so materine bradavice občutljivejše. Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Sesalna zmeda lahko povzroči, da otrok napačno grabi bradavico in jo poškoduje. Razlog je lahko tudi priraščen jeziček, glivično vnetje ustne sluznice, vnetje bradavice, premajhen nedrček, vdrte bradavice ali neustrezna nega bradavic.

Otekle dojke/zastojne dojke: Nekje med drugim in petim dnem ( navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Dojki postaneta večji, težji in bolj napeti. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo nastal naval mleka. Neprijetno bolečino si lahko olajša s toplimi obkladki pred dojenjem, nežno masažo proti bradavici ali proti pazduham, pogostim dojenjem, hladnimi obkladki med podoji, izbrizgavanjem pri neučinkovitem dojenju in primernim perilom. Ni potrebno omejevati popite tekočine.

Mastitis je vnetje dojk s povišano telesno temperaturo nad 38,5 C in splošnim slabim počutjem. Zamašen vod je zatrdlina brez vročine. Pomagajo topli obkladki, nežna masaža, pogosto dojenje, počitek, udobno perilo, antibiotik. Ponavljajoče vnetje dojk je neprijetnost, ki ima veliko razlogov: nepozdravljen mastitis, utrujenost, stres, zmanjšana odpornost za infekt, slabokrvnost, ogromno mleka, neredno dojenje, poškodovane bradavice, dojenje z nastavki, neprimerno perilo, mastna, slana hrana, alergeni, pretirano gibanje z rokami, čustvene stiske. Potrebna je zdravstvena oskrba.

Ali dojenje zmanjšuje možnost zanositve?

Izključno dojenje prvih šest mesecev po porodu je naravna kontracepcija, imenovana laktacijska amenoreja (LAM), dokler ženska ne dobi prve menstruacije po porodu. Zanesljiva je v 98 odstotkih, a pod določenimi pogoji: če otroka izključno dojite, ga dojite pogosto (najmanj 8-krat v 24 urah), če otrok ne prejema druge hrane, vode ali čajev, ki nadomeščajo pogostost dojenja, nima dude, če med podoji ni dolgih presledkov (čas med dvema podojema ne sme biti daljši od štirih ur).

Lahko uporabljamo kontracepcijo v času dojenja in katero? 

Lahko se uporabljajo mehanske prepreke (kondom, diafragma), maternične vložke, od hormonov pa progesteronske tabletke ali pripravki.