Doječa mater in njen novorojeni otrok se med seboj prilagajata na globoki biološki ravni. Gre za dve osebi, ki sta med seboj tako močno organsko povezani, da veljata za eno. Znanstveniki temu pravijo limbična ureditev', ki je naraven pojav, s katerim se mati nevrološko in kemično uglasi s svojim otrokom in posledično tudi otrok nanjo.

Med dojenjem se mati na otroka navezuje na način, kot se ni še nikoli v življenju na nikogar. Proces dojenja dejansko ustvarja nove nevrokemične povezave v materinih možganih, ki krepijo njeno vedenje, pri tem pa ima veliko vlogo hormon oksitocin. Posledica teh sprememb so izjemno pozorni, motovirani in zaščitniški možgani, ki mater na nek način prisilijo', da spremeni svoje odzive in življenjske prioritete. 

Ko mati otroka neguje, se pri tem ne poveča samo raven oksitocina v krvi, pač pa ustvari tudi več receptorjev, kar trajno poveča občutke ljubezni. Materina občutljivost na moč oksitocina je eden od temeljnih načinov, kako se spreminja kot nova mati.

6 izjemnih koristi dojenja

- Manj stresnega hormona

Med dojenjem se iz materinih možganov v krvni obtok sprošča hormon oksitocin, ki vpliva na proizvodnjo mleka, obenem pa zmanjšuje tudi raven stresnih hormonov v krvi. V eni od študij, v kateri je sodelovalo 10 doječih in 10 nedoječih mater, se je izkazalo, da doječe matere sproščajo bistveno manj stresnega hormona v primerjavi s tistimi, ki ne dojijo. 

Dojenje je tako tudi neke vrste zaščita pred stresom in glede na to, da poteka večkrat v dnevu, se ta začita vsak dan krepi. Mama, ki doji, je tako bolj sproščena in umirjena.

- Več občutka ljubezni

Poleg blaženja stresnih občutij pa oksitocin povečuje tudi materino sposobnost občutiti ljubezen. Pravzaprav gre za toliko ljubezni, da se materino telo popolnoma uskladi s potrebami otroka. Nove nevrokemične povezave se oblikujejo tako, da se možgani matere sinhronizirajo s tem, koliko mleka potrebuje njen otrok, pri čemer gre za pravo sozvočje dveh teles. Če ste kdaj doživeli, da vam je začelo mleko iztekati takoj, ko se je vaš otrok oglasil, gre tudi ta zahvala oksitocinu, ki se preteka skozi tkivo dojk.

- Občutek zadovoljstva

Vsaka mamica ve, da se v dolgih nočeh jokajoči otrok najbolj pomiri ob njenih prsih. A kljub neprespanosti in utrujenosti pristavljanje otroka na prsi predstavlja užitek zahvaljujoč hormonu dopaminu. Dopamin se sprošča poleg oksitocina in prispeva k občutku mirnosti in sproščenost. Študije so celo pokazale, da imajo mame, ki ponoči dojijo, bolj kakovosten spanec in tudi lažje zaspijo. 

Pri doječih materah je tudi manj verjetno, da bodo razvile poporodno depresijo. V eni od raziskav so nemreč ugotovili, da je bilo pri doječih materah za 50 odstotkov manj verjetnosti za razvoj poporodne depresije kot pri tistih, ki se za dojenje zavestno niso odločile.

- Večja socialna dojemljivost

Zahvaljujoč oksitocinu so doječe matere bolj spretne in intuitive v socialnih stikih. Lažje zaznavajo neverbalne namige in znake ter hitreje dojamejo namere drugih. Raziskave kažejo, da imajo boljši spomin za obraze, zlasti pozitivne izraze. To pa pomaga, da so pri povezovanju s svojim otrokom bolj ljubeče, empatične in pozorne.

- Povečana občutljivost na otrokov jok

Raziskave so pokazale, da določene možganske regije kažejo bistveno večjo aktivnost kot odgovor na otrokov jok pri doječih materah, kot pri tistih, ki ne dojijo. Raziskovalci menijo, da bi to lahko omogočilo večjo sposobnost razumevanja otrokovih občutkov in reakcij ter tudi ustreznega odzivanja nanje. Zanimiva je tudi ena od študij pri podganah, katerim so po kotitvi zavrli proizvodnjo oksitocina. Te podgane so pokazale bistveno manj zanimanja za svoje leglo kot tiste, kjer se je oksitocin izločal normalno.

- Dvigne se zaščitniška drža

Proces dojenja vpliva tudi na večje zaščitništvo, a obenem mirnost – laično pravimo temu pojavu sindrom mama medvedka'. V eni od raziskav so ocenjevali 3 skupine žensk: 18 doječih mater, 17 nedoječih mater in 20 žensk brez otrok. Vse se pozvali k posebno zasnovanim računalniškim nalogam, pri katerih so se doječe matere odzivale bistveno bolj učinkovito in odločno od nedoječih. Najslabše so se izkazale ženske brez otrok. Poleg tega so še ugotovili, da je krvni tlak doječih mater nekoliko nižji od nedoječih.

Povzeto po: How breastfeeding changes your brain, Alpha parent