Kakšne so tiste prve težave pri dojenju, s katerimi se lahko sreča novopečena mamica?

Po nekaterih raziskavah naj bi bile najpogostejše začetne težave povezane z občutkom in skrbjo, da otrok ne dobiva dovolj mleka in z bolečimi bradavicami. Vsekakor pa je začetnih izzivov lahko kar nekaj, tako na strani otroka kot tudi na strani matere.

Neučinkovito sesanje

Pri otroku gre najpogosteje za neučinkovito sesanje, ki je lahko povezano z načinom poroda ali drugimi vzroki. Porod zelo vpliva na začetek dojenja, saj zdravila in sredstva, ki jih prejme mama med porodom, prehajajo na otroka. Ob uporabi epiduralne analgezije, na primer, so lahko otroci po porodu še kar nekaj časa precej zaspani in se težko prisesajo oziroma ne zmorejo sesati dlje časa, ampak kar zaspijo. Ni pa to nujno. Vsak doječi par je unikaten in kar se zgodi pri enem, se ne bo nujno zgodilo pri vseh ostalih, ki so se rodili v podobnih okoliščinah.

Priraščen jeziček

Druge začetne težave, povezane z neučinkovitim sesanjem ali oteženim dojenjem, so lahko: priraščen jeziček ali ustnica in druge anatomske značilnosti ustne votline in glave, zlomljena ključnica pri porajanju ter druge resnejše zdravstvene težave, kasneje pa se lahko pokažejo tudi drugi vzroki, kot so hipotonost, ekstenzijski vzorec, alergije, refluks itd.

Boleče bradavice, zamašeni mlečni vodi

Pogoste težave pri materah so boleče bradavice, zamašeni mlečni vodi in mastitis ter glivice, napetost dojk, utrujenost in izčrpanost zaradi premalo počitka. Mama potrebuje po porodu nekaj tednov, da se telo vsaj osnovno regenerira. V tem času potrebuje pomoč in podporo v gospodinjstvu, da se lahko sama posveti dojenju,  skrbi za otroka in počitku. Nosečnost in porod sta velika dogodka v življenju ženske, družine in družbe, skrb za otroka je prav tako zahtevna in večina kultur po svetu ima tradicijo poporodne oskrbe, ki se je z industrializacijo in razpadom razširjenih družin začela izgubljati. Ženska je ostala sama za vse takoj po porodu in zato nas še danes preganja ta mit vsemogočne emancipirane ženske, ki mora biti ljubeča in predana mama in hkrati brezhibna zapeljivka svojega partnerja, s svetlečim domom, v katerem ni prostora za umazano perilo, kaj šele posodo! S takimi pričakovanji gremo dandanes v porodnišnico, po nekaj tednih pa sestopimo na realna tla, in to je lahko zelo boleče. To je en velik delež izvora začetnih izzivov materinstva, ki lahko vplivajo na potek dojenja in na odnos z otrokom, na odnos do sebe in na odnos do sveta.

Veliko lahko naredimo že pred porodom, pa ne mislim, da je treba naštudirati vso medicinsko literaturo o mastitisu, ampak je predvsem pomembno, da ozavestimo materinstvo, v katerega vstopamo in se nanj sočutno pripravimo. Je pa tudi dobro, da se pripravimo na dojenje z udeležbo na kakšni delavnici ali z branjem dobre literature o dojenju. Tako bomo v svet dojenja vstopile bolj osveščene in sproščene.

Kako si lahko pomagamo?

Dobra diagnostika

Pomoč pri težavah z dojenjem je povezana z izvorom težave. Področje je zelo široko. Če omenim recimo priraščen jeziček, si lahko pomagamo predvsem z dobro diagnostiko, ki pa v Sloveniji ni vedno in povsod na voljo. V kar nekaj primerih, ko je imel otrok priraščen jeziček, lečeči pediater le-tega ni opazil ali pa sploh ni pogledal. Kadar se otrok v prvih dneh slabše prisesa ali se celo ne more prisesati, je treba pogledati, ali ne gre pri njem morda za priraščen jeziček. Odvisno od stopnje priraščenosti se lahko zadeva sanira ali pa z vajami popravi.

Nastavki za dojenje

Uvedba nastavkov v prvih dneh brez pregleda otrokovih značilnosti, ki lahko vplivajo na dojenje, ni vedno uspešna. Uporaba nastavkov bi morala biti vedno tehtno utemeljena kot začasen prehodni ukrep za izboljšanje dojenja. So pa seveda tudi primeri, ko nastavki dojenje rešijo.

Pogosto dojenje, počitek

Naslednji velik izziv so zamašeni mlečni vodi. Tu je treba poudariti, da sta ključnega pomena dovolj pogosto dojenje in počitek. Zamašeni mlečni vodi in mastitis se pogosto pojavijo v začetnem obdobju dojenja, ko se telo še prilagaja potrebam otroka po dojenju, mati pa potrebuje veliko počitka, a si ga ne more vedno zagotoviti. Ostali dobri ukrepi so številni in vsakemu doječemu paru odgovarja kaj drugega. Zdravniki kitajske medicine recimo priporočajo regrat, na našem območju pa najpogosteje uporabljamo zeljne liste.

Podpora

Kadar gre za začetne težave, ki so povezane bolj s psiho, se pravi ob pojavu poporodne otožnosti ali depresije, je zelo pomembno, da mama čim prej najde ustrezno podporo, varno okolje in usposobljeno osebo, s katero lahko spregovori o svojih izzivih in od nje dobi dobro povratno energijo ter prave napotke za reševanje težav. PPO in PPD sta pogosto prehodne narave in odpravljivi ter obvladljivi z raznimi naravnimi tehnikami in pristopi, ki ne vključujejo nujno zdravil. Če stanje postane resnejše, je dodatna obravnava vsekakor na mestu. Zelo ugodno lahko na počutje matere po porodu vplivajo način poroda in dojenje ter takojšnja in skrbna podpora znotraj družine.

Ali lahko mamica doji tudi, če ima na notri obrnjene bradavice?

Ločimo prave vdrte bradavice, ki tudi ob stimulaciji ne izstopijo, kar je zelo redko, in vdrte bradavice, ki izstopijo ob stimulaciji. Dojenje ob slednjih je vsekakor možno, saj otrok s sesanjem stimulira dojko in tudi bradavico, da otrdi in se usmeri navzven. Zelo pomembno pri tem je, da ima mati ustrezno pomoč pri vzpostavljanju dojenja že takoj na začetku prvi dan. Prepogosto se namreč uvajajo nastavki za dojenje, ki lahko dojenje otežijo, čeprav je na prvo oko videti, kot da ga olajšajo.

Kaj pa, če mama nima dovolj mleka? Lahko pospeši njegovo nastajanje?

Mame res proizvajamo različne količine mleka. Ampak to ni toliko odvisno od te predispozicije, kot je odvisno od otrokovega načina sesanja in pogostosti sesanja. Kadar matere omenijo težave s količino mleka, je treba malo bolj podrobno pogledati, kaj se dogaja z dojenjem, torej, kako se otrok doji, kako sesa, koliko se doji, ali dobiva poleg dojenja tudi nadomestke dojenja, kot so steklenička z mlekom, duda, ninica ... Vsak doječi par je drugačen in pri težavah s količino mleka je treba najprej pogledati dojenje in preučiti druge faktorje, ki lahko vplivajo na laktacijo, potem pa se naredi načrt izboljšanja pogojev za nastajanje mleka. Veliko se da narediti s pogostejšim dojenjem in drugimi prilagoditvami mehanizma dojenja, od spremembe položaja, do več počitka, korekture v prehrani, uporabe galaktogogov, meditacije, akupunkture itd.

Nekateri otročki ne sesajo dovolj in na začetku veliko spijo. Kako jih lahko 'predramimo'?

Če govorimo o zaspančkih zaradi medikaliziranega poroda, je to vsekakor zahtevno delo, saj zdravila lahko učinkujejo še kar nekaj časa po porodu. Predlagam veliko telesnega stika čim prej po porodu, pogosto dojenje čim prej po porodu, varno skupno spanje oziroma gnezdenje in po potrebi animacijo dojenja na vsaj tri ure, odvisno od razvoja otroka v prvih dneh oziroma do izboljšanja stanja.

Kadar otrok prvi ali drugi in tretji dan veliko spi in se le stežka zdrami za dojenje, mu grozi prevelik padec teže. Miselnost, da otrok v prvih dveh dneh ne potrebuje veliko dojenja, ker naj bi imel zaloge za dva dni, je zelo razširjena. V porodnišnicah je potem to videti tako, da se otrok dva dni skoraj nič ne doji, ker osebje mamo pomiri s temi "zalogami". Ko otroka stehtajo, pogosto pride do prevelikega padca teže in nastane preplah, uvedejo se nadomestki materinega mleka, črpanje, pogosto pride do zlatenice. Torej, zaloge otrok morda že ima, ampak te zaloge so namenjene preživetju v ogrožujočih okoliščinah. Narava je poskrbela za to, da ne bomo kar takoj umrli, če nimamo možnosti hranjenja. To pa še ne pomeni, da je dobro novorojenčka kar pustiti spati. Narava nas je obdarila tudi s čudovitimi mehanizmi, ki nam pomagajo, da svetu sporočimo, kaj potrebujemo. Novorojenček daje jasne znake, da je pripravljen na dojenje ter telesno združitev z mamo takoj po porodu. Vsak novorojenček pa to dela na svojevrsten način. Najpogosteje svojo pripravljenost sporoča s pogledom, gruljenjem in nežnim oglašanjem, obračanjem glavice, premiki rok in nog ter drugimi telesnimi gibi. To vse so znaki za komunikacijo in najbolj naravna komunikacija med otrokom in mamo na začetku je dojenje, ker ne gre samo za obroke na tri ure, ampak za pretok energije, imunoloških faktorjev, dednega materiala in psihosocialnih veščin. Kadar otrok ne vzpostavlja takšne komunikacije z mamo in večinoma spi ter se težko zdrami za dojenje, so to znaki, da potrebuje podporo in animacijo matere.

Nekateri preveč grobo grabijo bradavice. Kako jih lahko umirimo?

Pri novorojenčkih je treba pogledati značilnosti ustne votline in glave, da se oceni, ali ne gre za neučinkovito dojenje, povezano s specifikami otroka. Od tu se potem rešuje naprej. Način je odvisen od tega, kaj je vzrok za grobo sesanje. Če gre za priraščen jeziček, ga lahko saniramo s prerezom podjezične vezi ali z vajami. Če gre za zategnjenost mišic, lahko pomaga Bownova ali kraniosakralna terapije ali obravnava pri terapevtu senzorne integracije in drugi ukrepi.

Pri večjem otroku je prav tako treba poiskati vzrok, če se takšen način sesanja pojavi kar naenkrat. Ob izraščanju zob dojenčki pogosto začnejo "gristi" bradavice. Tega ne delajo namerno, da bi materi povzročili bolečino, ampak zaradi izzivov izraščanja zob ali zaradi drugih razvojnih izzivov. Otroku lahko rečemo, da nas to boli in da ne želimo, da nas grize. Seveda nas ne bo mogel še dosledno upoštevati, ker je ta ugriz bolj refleksen kot hoten. Zato v obdobju, ko otrok tu in tam ugrizne dojko, otroka med dojenjem bolj budno opazujemo in pred ugrizom spretno izmaknemo dojko.

Kaj je dobro, da mama dojilja ve? Česa ni dobro početi, jesti v obdobju dojenja?

Kot zanimivost bi se najprej ustavila ob besedni zvezi "mama dojilja", saj ste jo tako simpatično sestavili iz dveh praktično enakih besed. Beseda mama izvira iz lat. besede mamma, kar pomeni dojka. Iz besede mamma (dojka) izvira tudi latinsko poimenovanje naše vrste, mammalia (sesalci). Torej že beseda mama pomeni "dojilja" oziroma je sinonim za dojko in za sesanje, se pravi za najbolj značilno lastnost naše vrste.

Dandanes smo ženske in mame vpete v gospodarstvo, trg dela in ekonomski razvoj. Z vsake strani smo oblegane s stereotipi materinstva in seksualizacijo dojk ter ženskega telesa. Prepričane smo, da moramo narediti tako, kot delajo moški, da bomo uspešne. A to ni ženska pot ... Za nekatere je materinstvo izpolnjenost ženskosti, za druge ne. Vsaka ima možnost, da se izpolni v svoji poti v okvirjih svojega življenja. Doječa mama pa naj ve predvsem to, da jo čudež materinstva, torej nosečnosti in rojstvo ter povezava z otrokom in partnerjem v družino, lahko opolnomočijo in ji omogočijo, da najde pravo mesto v sebi in s tem tudi okrepi svojo izvirno žensko moč in odnos do sebe, do otroka in do drugih.

Glede prehrane doječe mame sedaj prehranski strokovnjaki nimajo strogih smernic in priporočil. Predvsem je pomembno, da mati uživa svežo, doma pripravljeno hrano. Najbolje je, če je lokalnega in naravi prijaznega izvora. Pomembno je, da prehrana vsebuje dovolj naravnih maščob, ki dobro podprejo organizem in med drugim skrbijo tudi za razvoj otrokovih možganov.

– čas, namenjen samo sebi, ko ga potrebuje,

– dobra domača hrana, svež zrak, narava in sončna svetloba,

– spodbudno in sočutno domače okolje.

To so bistvene sestavine, ki jih potrebuje doječa mama za dober začetek materinstva.