Vprašanje smo posredovali Bibini svetovalki Aleksandri Brlan, ki je tudi svetovalka za dojenje. Pojasnila je, da imajo otroci različne vzorce dojenja, tako kot so si med seboj tudi sami različni. Nekateri se dojijo pogosto, drugi manj pogosto, tretji se najraje dojijo podnevi, četrti ponoči, peti pa vse to in še kaj zraven. Ponavadi zdravo razvijajoč se otrok sam najbolje uravnava količino dojenja. ''To pomeni, da je zmožen učinkovito priti do zadostne količine mleka, ki jo ustvarja ravno s sesanjem.''

Izpostavlja, da je možen vzrok za pogosto dojenje oziroma stalno pristavljanje in odstavljanje tudi ta, da otroka tišči lulat. Mamici svetuje, da odvije pleničko in pusti, da se otrok polula, potem pa nadaljuje z dojenjem, da ga uspava nazaj.

''Zaradi takšnih vidikov je pogosto nočno dojenje normalen pojav in je dodatek mleka po umetnem cuclju nepotreben. Otrok ima od dojenja veliko koristi, od adaptiranega mleka pa ne toliko, da bi bila ta ena flaška potrebna.'' Razlaga, da imamo zvečer pogosto občutek, da je mleka manj, kajti takrat delujejo hormoni dojenja običajno tako, da mleko lepo teče in otročki imajo to zelo radi. Nočno dojenje je del dojenja, je naraven in običajen ter sestavni del dojenja. ''Je pa lahko naporno, ker tega ne vključimo v naše načrte in pričakovanja o poporodnem obdobju. Če se otrok želi dojiti, vi pa imate občutek, da je mleka manj, svetujem, da dojite, kolikor rabi otrok in morda še dodatno gnezdite z njim čez dan. Tako se bo količina mleka prilagodila potrebam otroka.''

Kako pa se bo mamica z opisano težavo v uvodu odločila, pa je izključno njena odločitev.