''Včasih dojenje pač ne steče, včasih je mleka premalo ... sama sem bila na tem bregu in ni lahko. Lih kontra, hudo je. Naporno, boleče, moreče ... Sploh, če si tega zelo želiš, se trudiš do zadnjega atoma moči in se zavedaš da je za otroka mamino mleko pač najboljše. Jok, razočaranje, stres ... mleka je seveda še manj, otrok pa čuti tvojo stisko in jo sam odraža. "Jej to, ne jest tega, tega tudi ne, tistga pa tudi pogledat ne smeš!" Kaj pa potem sploh lahko še jem!? Ma VSE! Jejte vse. Čim manj se obremenjujte in poslušajte sebe ter svoje telo. Ve ste z otrokom 24/7 in ga najbolj poznate. Veliko nas je, ki z dojenjem nismo (ali nismo bile) v najboljših odnosih, pa zaradi tega nismo slabše mamice. Ravno tako obožujemo svoje otroke in gremo v svoji ljubezni do njih premnogokrat preko sebe. In še bomo šle. Ker želimo svojim zakladom le najboljše,'' je zapisala na družbenem omrežju voditeljica Jana Morelj.

Nas je zanimalo, ali si je med nosečnostjo sploh predstavljala, da bo dojenje 'pravi podvig'. Zaupala nam je, da med nosečnostjo slišiš marsikaj, ampak si ne moreš povsem predstavljati, kako je, dokler otroka ne stisneš v svoj objem. Seveda je to mislila za prvo nosečnost, potem je po njenem mnenju vse lažje, saj stvari poznaš, predvidiš, kaj bo, in lahko tudi takoj ukrepaš. ''Sama sem se zelo veselila dojenja (kljub vsem preglavicam, ki jih prinese s sabo). Nikoli nisem razmišljala o bolečih bradavicah, poškodbah in ostalih estetskih vidikih. Glavni je otroček in ta čudovita povezanost, ki se preko dojenja ustvarja med mamo in otrokom. Z dojenjem sem začela že takoj v porodni sobi in občutek je bil res neverjeten. Čudovit. Nobena bolečina ali rana ne odtehta zadovoljne male stručke. Žal pa je bila v mojem primeru količina mleka premajhna za zdrav razvoj. Potrebno je bilo dodajanje adaptiranega mleka. Oboje sem izvajala vsak dan, dokler Mia ni sama popolnoma zavrnila dojenje.'' To se je zgodilo takrat, ko je Mia začela zaznavati okolico in ji je bilo vse nadvse zanimivo. Še najlažje jo je dojila v temnem in tihem prostoru, kjer ni bilo nobenih motečih elementov, kmalu pa je tudi to izzvenelo. ''Še en precej neprijeten občutek, ampak če otrok kriči, se odmika in zvija v tvojem naročju, nimaš veliko izbire. K sreči je ostala na adaptiranem mleku, kar se je zelo lepo poznalo na pridobivanju teže in rasti. To me je tudi prepričalo, da ga otrok potrebuje, saj bo v nasprotnem primeru pravilen razvoj zavrt.''
Prepričana je, da mame zmorejo vse, če ne gre, pa svetuje, da prosite za pomoč. Morate si vzeti čas zase, da ne pregorite, ker se vsaka vaša stiska odraža na otrokovem razpoloženju. ''Zadovoljna mama, zadovoljen otrok. Predvsem pa obdržite vero vase in v svoje sposobnosti. Mama je otrokov dom, njegova varnost, brezmejna ljubezen. Mama je cel otrokov svet.''
Mamam polaga na srce, da je resnično vse mogoče rešiti, naj se ne obremenjujejo preveč, naj zaupajo vase in vprašajo za pomoč, ko jo potrebujejo. Pa tudi čas zase naj si obvezno vzamejo! In mamice, pomagajte si med sabo, prisluhnite si, ker debate med enakovrednimi so največ vredne. Tako boste spoznale, da gredo vse mame skozi enake dvome, da si postavljajo enaka vprašanja.
Jana Morelj in ekipa Bibaleze.si vam želita nepozabne trenutke materinstva!