Maja Prašnikar je za 24UR povedala, da doji oba svoja otroka – štiriletnega sina Vala in skoraj dve leti staro hčerko Inti. Njen večerni ritual je, da gre skupaj z otrokoma v posteljo, jima prebere pravljico in ju uspava z dojenjem. Poudarila je tudi, da ji dojenje ne predstavlja težav in da je to nekaj najlepšega, kar lahko otroku ponudi.

V podporo tem praksam so strokovnjaki, kot je upokojena pediatrinja Andreja Tekauc Golob, ki navaja, da dolgotrajno dojenje prinaša številne koristi, kot so manjše tveganje za diabetes, kronične bolezni in višji inteligenčni kvocient, kar kasneje vodi tudi k boljšim rezultatom v šoli. 

Povprečna doba dojenja na svetu znaša štiri leta, v zahodnem svetu pa je običajno sprejemljivo, da dojenje traja do prvega leta starosti. Dr. Lucija Čevnik meni, da se trend počasi spreminja in da se vračamo k prvobitnim načinom, vendar opozarja, da lahko dolgotrajno dojenje predstavlja tudi nezdravo navezanost. Strokovnjaki, kot je Tekauc Golobova, pa poudarjajo, da je dojenje v prvih dveh letih otrokovih let lahko zelo koristno za otrokov čustveni razvoj, saj gradi otrokovo samopodobo in stabilnost.

Psihoterapevtka Štefanija Jaksetič Dujc dodaja, da je odločitev o dolžini dojenja povsem intimna in da je ključnega pomena, da traja toliko, kolikor ustreza tako mami kot otroku. Ko otroci postanejo starejši, jih je lahko že sram, zato je pomembno, da se z njimi pogovarjamo in ugotovimo, zakaj potrebujejo dojenje. Na koncu je odločitev o dolžini dojenja osebna in odvisna od potreb in želja družine.