Kljub dokazanim prednostim dojenja je na svetu manj kot 40 odstotkov novorojenčkov izključno dojenih v prvih šestih mesecih. Le v 23 državah je v najzgodnejšem obdobju dojenih več kot 60 odstotkov otrok.

Svetovna zdravstvena zbornica si je zastavila cilj, skladno s katerim naj bi se stopnja izključnega dojenja otrok, mlajših od šest mesecev, do leta 2025 povečala na 50 odstotkov. Da bi dosegli ta cilj, je treba odpraviti vse ovire za dojenje. Vlade bi morale postaviti dojenje visoko na agendo v nacionalnih razvojnih planih, zagotoviti več sredstev za spodbujanje dojenja in sodelovati z lokalnimi skupnostmi ter družinami pri osveščanju o prednostih dojenja, navajajo v Unicefu.

Marta Borštnar s kliničnega oddelka za perinatologijo ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa je ob tednu dojenja poudarila, da je dojenje naravna, preprosta in prednostna izbira prehrane otroka za večina staršev. Je pa tudi spretnost, ki se jo je potrebno naučiti. Nekatere ženske kar takoj dojijo brez težav, medtem ko morajo druge na poti do uspešnega dojenja vložiti več truda.

Zato je po njenih navedbah priprava na dojenje potrebna že pred porodom. Potreben je pogovor s partnerjem in priprava sorojencev v izogib ljubosumju in stiskam. Partner, ki bo poznal prednosti dojenja, bo ženski v potrebno podporo in pomoč. "Prav je, da se starša zavedata, da nov otrok spremeni odnose v družini, da se ljubezen širi še na otroka in da je dojenje le ena od vzporednih aktivnosti v novih družinskih okoliščinah. Za pripravo starejših otrok je primeren pogovor, ogledovanje fotografij, ko je bil tudi starejši otrok dojen, slikanice na to temo, zgledi iz sosedstva in čas preživet v očetovi družbi," je dejala.

O dojenju matere dobijo pomembne informacije v šoli za starše. Strokovno osebje v porodnišnici s svojim znanjem in izkušnjami iz prakse pomaga materam premagovati prve materinske skrbi. Matere se ob odpustu iz porodnišnice ustno in pisno seznani s podatki o tem, kje in kako lahko poiščejo profesionalno in laično pomoč ob težavah, s katerimi bi se lahko soočale ob dojenju.

Se pa po besedah Borštnarjeve moramo vsi skupaj truditi in ustvarjati takšne pogoje, da bo hranjenje z materinim mlekom popolnoma naraven in normalen proces v našem življenju. Predvsem je treba vedeti, da je bistvenega pomena zagotavljanje neprekinjene podpore in pomoči materam pri dojenju v danem trenutku, to je takrat, ko jo potrebujejo in na način, ki jim ustreza.