Sposobnost čutenja

Odrasli včasih pretiravamo, kadar gre za izkazovanje čustev – temu lahko rečemo lažna empatija (pretiravanje, ko hvalimo prijateljičino novo obleko, ali žalost, ko nam nekdo sporoči nesrečno novico). Nekateri celo zastavijo nekaj obzirnih vprašanj, v resnici pa jih zadeva sploh ne zanima.

Empatija je predvsem vživljanje v čustva nekoga drugega. Resnično sočutni ljudje so tisti, ki se postavijo v vaš položaj, ga čutijo in znajo opisati s svojimi besedami. Ljudje, ki resnično sočustvujejo, si za probleme drugih vzamejo čas in jih ne pozabijo v pol ure.

V prvih mesecih življenja

Ljubkovanje dojenčka od rojstva naprej, objemi in pestovanje predstavljajo dostop do prave skrbi in predanosti. Brez skrbnega odnosa staršev dojenček ne bi imel razloga, da bi kasneje začel sam skrbeti za druge ljudi. Tega se nauči prav od svojih skrbnikov. Kot sta globoka toplina in ljubezen, ki mu jo namenjajo starši in okolje, je globoka ljubezen odraščajočega otroka, ki jo nosi v srcu. Enako je z empatijo do drugih ljudi.

Čustveni vtisi

V osmem ali devetem mesecu starosti otrok že dobro pozna mimiko obraza svoje mame – če je srečna, navdušena, jezna, žalostna, razdražena ... Ker ta čustva vidi prvič v življenju, se nanje tudi različno odzove. Kadar se mati nasmeje, se nasmeje tudi otrok, ko vidi na njenem obrazu jezo, se bo odmaknil, in če jo bo videl jokati, bo zajokal tudi sam.

Mati in dojenček si tako izmenjujeta čustvene vtise. Iz tega se dojenček nauči dve stvari: prvič, da je druga oseba ločena od njega, in drugič, da je ta oseba del zunanjega čustvenega sveta. Poleg tega se mora naučiti brati čustvene vtise, če naj razvije sposobnost empatije. Ko čutimo skupaj z drugim človekom, gre za intuitiven in hiter proces in tega naš dojenček še ne pozna.

Predhodnik empatije

V starosti od deset do osemnajst mesecev, ko se začnejo otroci intenzivno vključevati v družbo in se zavedati samih sebe, malček prestopi drugo stopnico v razvoju empatije. Leto in pol stari otroci se začnejo igrati med seboj. Nekateri posnemajo druge in se z njimi poistvovetijo. Tako vzpostavijo stik z ostalimi in lažje rešujejo probleme.

Otrokovo zgodnje obnašanje določa narava, vendar se lahko razvija samo v stiku z zunanjim svetom. Nesebično ljubezen do bližnjega ali altruizem so znanstveniki prvič zaznali pri približno osemnajstih mesecih otrokove starosti. Altruizem se v vedenju močno loči od empatije, ker zahteva tako razumsko kot čustveno razumevanje občutenja drugih ljudi. Vsekakor pa je altruizem predhodnik empatije. Vključevanje v družbo se prične, ko se posameznik poistoveti s skupino, ki ji pripada. Tako bolj kot o svojem osebnem uspehu razmišlja o uspehu svoje skupnosti.

Za lepši in boljši jutri

Empatija je ena od lastnosti, ki jih otrok najtežje razvije. Svet je danes resnično krut in na starših je, da svoje otroke vzgojijo tako, da bodo znali čustvovati, da bodo razvili resnično empatijo do soljudi. Otroci imajo prirojeno potrebo po povezovanju z drugimi, vendar potrebujejo zgled in spodbudo, da se lahko vživijo v življenje drugega. To je zapletena naloga, ki raste in se razvija s pomočjo staršev.

Enoletnik morda ne razume večine besed, ki jih uporabljate, a mu ton vašega glasu sporoča empatijo. Če širite empatijo do otroka z velikim razponom čustev in ne zadušite čustvenih vzgibov, ki so za vas izziv, otroku pomagate, da ta čustva sprejme za svoja. Vsakodnevne izkušnje spodbujajo razvoj  empatije, ki bo pripomogla k temu, da bo vaš otrok postal izjemna osebnost.

Empatija je neskončna dimenzija, ki se neprestano širi in se nikoli ne konča.