Živalski vrtovi morda res niso po okusu vsakogar, vendar so otroci nad njimi običajno navdušeni. V londonskem živalskem vrtu vsak dobi občutek, da vsaj malo pomaga že s samim obiskom. K ceni vstopnice je namreč prištet prostovoljni prispevek, namenjen pomoči pri ohranjanju ogroženih živalskih vrst.

Nekaj zanimivosti

Živalski vrt v britanski prestolnici ali ZSL London ZOO (ZSL je kratica, ki pomeni Zoološka Skupnost London) je svoja vrata obiskovalcem prvič odprl pred več kot 180 leti, natančneje leta 1828. Ob odprtju je bil to prvi znanstveni živalski vrt na svetu. Je del skupnosti živalskih vrtov po Evropi. Skupaj so povezani v mrežo, ki skrbi za razmnoževanje živalskih vrst, ki jim grozi izumrtje.

V živalskem vrtu je kar 13 stavb, ki sodijo pod spomeniško varstvo in veljajo za arhitekturno in zgodovinsko pomembne. Leta 1849 se je v živalskem vrtu odprla prva hiša plazilcev na svetu, štiri leta kasneje ji je sledil še akvarij in leta 1881 prva hiša žuželk.

Danes za zdravje živali skrbijo  štirje veterinarji in šest veterinarskih tehnikov, osebju pa pomaga še preko tristo prostovoljcev. 

Za hrano živalim v londonskem živalskem vrtu letno potrebujejo preko 9 ton mesa, 13 ton korenja in 1869 bal sena.

 Po zeleni poti naokrog

Sama sem se v živalski vrt odpravila ob koncu tedna, na lepo sončno nedeljo. Nahaja se v Regentovem parku, do koder lahko pridemo z mestnim avtobusom ali podzemno železnico. Odprt je od 10. ure zjutraj do 17.30 popoldne, vse dni v tednu. Ker je živalski vrt resnično velik, je najbolje, da si za obisk rezerviramo kar ves dan.

Za vstopnico odrasli odštejemo 18,50 funtov (21 evrov), kar že vključuje prostovoljni prispevek za ohranjanje ogroženih živalskih vrst. Če se vozimo z vlakom (nadzemna železnica) si lahko priskrbimo kupon, s katerim bomo plačali eno vstopnico, dobili pa dve. Kupone lahko najdemo na večini postaj nadzemne železnice. Na blagajni moramo pokazati le veljavno vozovnico za vlak (za tisti dan ali tedensko/mesečno vozovnico). Vstopnina za otroke od 3. do 15. leta starosti je 15 funtov (17 evrov) – tudi v tej je že vštet prostovoljni prispevek. Za otroke, ki še niso dopolnili tretjega leta starosti, je vstop brezplačen. Vedno se lahko odločimo, da prostovoljnega prispevka ne bomo plačali, kar ceno vstopnice zmanjša za 1,70 funta (1,93 evra), vendar večina prispevek vseeno plača.

Ob vhodu dobimo brezplačni zemljevid, s katerim vedno vemo, kje smo, in nam pomaga priti, kamor želimo. Na tleh živalskega vrta je začrtana zelena pot, ki nas vodi od ene živalske ograde do druge. Če ji sledimo, bomo res videli vse živali in njihova bivališča. Lahko pa živalski vrt seveda raziskujemo na lastno pest in zeleni poti sledimo le občasno.

Iz Afrike med ptice in opice

Najbližje vhodu je akvarij, ki se ga drži ograda z živalmi, značilnimi za avstralsko divjino – valabiji in emuji. Od tam se lahko odpravimo skozi lepo poslikan prehod „V Afriko“, v nasprotni smeri v Hišo plazilcev, ali v Kraljestvo goril. V delu, kjer bivajo afriške živali – okapiji, zebre, žirafe, afriški lovski psi ... je tudi stavba, v kateri se lahko sprehodimo med živalmi, značilnimi za deževni pragozd. V kleti te stavbe pa si lahko ogledamo še živali, ki se najbolj razživijo ponoči.

Malo naprej je ograda, ki jo ves čas pridno stražijo surikate – tako kot v divjini tudi tukaj izberejo 'stražarja', ki jih opozori na možno nevarnost. Poleg surikat se po vodi podijo vidre, ki pa jih tisti dan žal ni bilo na spregled. Od ograde vider gremo lahko po mostičku čez Regentov kanal mimo kletk s sovami in tukani do ogromne ptičje kletke Snowdon, po kateri se lahko tudi sami sprehodimo med pticami.

V glavnem delu živalskega vrta (nazaj čez Regentov kanal in po podhodu) se nahaja še nekaj stavb in ograd, po katerih se lahko sprehajamo med živalmi. Ena takšnih je tudi Raj metuljev – stavba v obliki gosenice, po kateri prosto leta na tisoče teh nežnih pisanih metuljev. Previdni moramo biti le, da ne odnesemo kakšnega s seboj, ko gosenico zapuščamo.

Sprehodimo se lahko tudi med pticami v Blackburnovem paviljonu. Stavba, v kateri je, je že sama po sebi nekaj posebnega, saj je iz časa kraljice Viktorije. V bližini Blackburnovega paviljona je še ena zanimiva ograda, po kateri se lahko sprehodimo med majhnimi radovednimi opicami, ki mirno skačejo naokoli in se na obiskovalce ne ozirajo preveč. Za tiste, ki bi radi opice pobožali, je v ogradi postavljena opozorilna tabla, na kateri piše, da te male prikupne živali znajo tudi grdo ugrizniti.

Celoten živalski vrt je res lepo urejen in se v njem zlahka znajdemo. Če se slučajno izgubimo, kar je malo verjetno, le poiščemo zeleno pot in ji sledimo do ograde ali stavbe, kamor želimo priti. Vsak dan si ob določeni uri (zapisana je na spletni strani živalskega vrta in pri vhodu) lahko ogledamo hranjenje živali ali kakšno predstavo, v kateri izvemo kaj več o prebivalcih živalskega vrta. Če se utrudimo, pa lahko vedno malo posedimo v kakšni kavarni ali na prostoru za piknike. Če vas bo pot zanesla v britansko prestolnico in to z otroki, si le vzemite čas (najbolje kar cel dan) za ogled živalskega  vrta, ki je, vsaj po mojem mnenju, vreden ogleda.