Povsod po svetu opažajo, da na svet prijoka vse več nedonošenčkov. Samo na Otoku so leta 2006 rojstva nedonošenčkov predstavljala kar sedem odstotkov vseh rojstev (48.000 dojenčkov), leto kasneje jih je bilo že 1,6 odstotka več. Tudi na Švedskem se je število nedonošenčkov povečalo.

Veliko nedonošenih dojenčkov ne dočaka prvega rojstnega dne; kljub temu se je po podatkih švedskih raziskovalcev umrljivost v zadnjih letih zmanjšala – tudi zaradi zdravniške oskrbe. Nekateri se še vedno sprašujejo, ali je sploh moralno, da poskušajo nekatere nedonošenčke na vsak način ohraniti pri življenju. Zelo nedonošeni dojenčki imajo namreč lahko hude zdravstvene težave, ki jih spremljajo vse življenje ...

Švedska statistika

Na švedski univerzi Lund so raziskovalci preverjali, koliko nedonošenčkov, rojenih med letoma 2004 in 2007, je dočakalo svojo prvo rojstnodnevno zabavo. Upoštevali so tudi plodove, ki so odmrli, in nedonošenčke, ki so umrli med ali takoj po porodu. Ugotovili so, da je bila v tem času njihova umrljivost 45-odstotna.

Od 707 živorojenih dojenčkov jih je nato kar 70 odstotkov preživelo prvo leto življenja. Ko so podatke analizirali, so ugotovili, da je največ odvisno od tega, kako dolgo je dojenček bival v maternici. Preživelo je le pet (10 odstotkov) nedonošenčkov, ki so na svet prijokali po le 22 tednih pod maminim srcem, in le eden od njih ni imel nobene resne zdravstvene težave. Za razliko od njih je prvi rojstni dan dočakalo 53 odstotkov nedonošenčkov, ki so v zavetju maminega telesa zdržali 23 tednov, in kar 85 odstotkov tistih, ki so se rodili v ali po 26. tednu nosečnosti. Več kot polovica teh ni imela zdravstvenih težav.

Veliko pripomorejo zdravniki

Odkrili so, da je preživetje nedonošenčkov v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšno zdravstveno nego jim nudijo po rojstvu in kako močno se zdravniki trudijo, da bi jih ohranili pri življenju. Največ nedonošenčkov, tudi rojenih veliko prezgodaj, je namreč preživelo v bolnišnicah z najboljšimi oddelki za intenzivno nego novorojenčkov in najbolje usposobljenim osebjem.

Vendar raziskovalci opozarjajo, da nedonošenčkov ne bi smeli poskušati ohranjati pri življenju za vsako ceno. Prej kot prijokajo na svet, več možnosti je, da bodo imeli vse življenje različne zdravstvene težave in da bodo dočakali nizko starost. Zato bi se morali zdravniki skupaj s starši odločiti, ali je veliko prezgodaj nedonošenčku sploh moralno pomagati. V Veliki Britaniji pravijo, da so ravno zaradi težav, s kakršnimi se nedonošenčki srečujejo vse življenje, pri tem manj vsiljivi.

Je odgovor glasba?

Profesor Neil Marlow, ki na Otoku vodi študije o nedonošenčkih, pravi, da je kljub večjemu številu preživelih nedonošenčkov še vedno zelo veliko takih, ki imajo hude zdravstvene težave. Zato verjame, da je tveganje pri nedonošenčkih, ki na svet prijokajo pred 23. tednom nosečnosti, preveliko, prednosti pa premajhne.

Morda bi si tako na Švedskem kot v Veliki Britaniji pri negi in pomoči nedonošenčkom lahko pomagali s kanadsko študijo, v kateri so ugotovili, da nedonošenčki najhitreje ozdravijo, rastejo in se razvijajo ob glasbi. Tako tudi manj časa preživijo v bolnišnici.

Manj stresno ...

Na univerzi Alberta so namreč primerjali rezultate več študij, ki kažejo, da lahko nedonošenčkom pomaga glasba. Na intenzivnih oddelkih za novorojenčke, kjer so nedonošenčkom vrteli predvsem klasično glasbo, so opazili, da so veliko bolj mirni, kar je tudi za starše manj stresno. Ob glasbi tudi hitreje pridobivajo telesno težo, kar pomeni, da hitreje okrevajo in gredo prej domov.

Avtorji raziskave so povedali, da obstajajo tudi predhodni dokazi za to, da glasba dobrodejno vpliva na telo in razvoj nedonošenčkov. Pomaga jim tudi laže premagovati bolečino. Vendar opozarjajo, da bo potrebnih še nekaj raziskav, preden bo glasba napolnila vse oddelke za intenzivno nego novorojenčkov.