Starši so v 90 odstotka situacijah točno prepoznali svojega otroka, in sicer tako da so poslušali posnetek joka. Kdo je prepoznal svojega otroka in kdo ne - to ni odvisno od spola, ampak od tega, koliko časa preživijo z njim.

Mame, ki so zelo veliko časa preživljale z otročkom, so ga prepoznale v 98 odstotka primerov, očki pa v 90 odstotka primerov. Očetje, ki so bili manj kot štiri ure dnevno s svojim potomcem, so prepoznali jok svojega otroka le v 75 odstotka primerov.

Tako so znanstveniki še enkrat poudarili, da materinski čut ni vsemogočen, ampak se opira na čas, ki ga mama preživi z dojenčkom.

Zakaj pa pravzaprav dojenček joka?

Psihoterapevtka Anne Bacus pojasnjuje, da dojenček joka zaradi različnih vzrokov in starši morajo ugotoviti, kateri botruje trenutnim solzam.

►Takoj po rojstvu na primer joka zato, ker mu je dolgčas in ne želi biti sam v sobi. Mogoče ima lahko posteljico nekje v bližini vas, da vas opazuje, ko vi počnete nekaj drugega.

►Drugi vzrok za dojenčkov jok je seveda jeza. Želi nekaj narediti, a tega ne more. Tega seveda ne morete preprečiti, lahko pa ga pri njegovih podvigih spodbujate.

►Strah lahko tudi botruje solzam. Otroka lahko postane strah, ker se spomni na določeno situacijo, ki jo je že doživel in mu ni bila všeč. Vaša naloga je, da ga takrat potolažite.

►Seveda pa dojenček tudi zajoka, ko postane lačen ali žejen. Poskušajte zadovoljiti ti dve potrebi in otrok bo srečen.

►Jokajoč dojenček je lahko tudi zelo utrujen, a nikakor ne more zaspati. Takrat lahko poskusite s številnimi uspavalnimi triki (zibanjem, petjem pesmice, zvokom sesalca, vožnjo v vozičku ali vatu, držanjem za roko …).

►Ko otrok zboli, to tudi izraža z jokanjem. Prav tako bolj pogosto joka, ko mu rastejo zobki. Poskušajte najti vzrok njegove bolečine in mu jo omiliti.