Dojenčki jočejo, to je njihov način komunikacije. A kaj se zgodi, če dojenček joka predolgo? Ali to pomeni, da je morda razvajen in da bi ga morali pustiti, da joka? Nikakor! Prva stvar, ki jo morate vedeti, je, da reagiranje na dojenčkov jok nikakor ni znak vaše šibkosti, niti ne boste dojenčka z njim razvadili, čeprav vam to morda pravi okolica. Nasprotno, to, da poskušate potolažiti svojega dojenčka, ko joka, v resnici prispeva k njegovemu čustvenemu in psihološkemu razvoju, kar so pokazale številne študije.

Kaj se zgodi, če pustite otroka, da joka

Čeprav vam okolica morda svetuje, da je to dober način za "okrepiti" otroka, ima takšno ravnanje posledice na razvoj dojenčka, namreč ko dojenček joka, njegovo telo preplavi stresni hormon. Šef oddelka za psihosomatsko medicino na otroški univerzitetni kliniki v Münchnu, dr. Karl Heinrich poudarja, da se v dojenčkovih možganih razvije "načrt za izredne razmere", kar je nekaj podobnega reakciji živali, ki se ob nevarnosti pretvarjajo, da so mrtve, in otrpnejo svoje telo, da bi se zaščitile pred plenilci in preživele.

Posledice tega pri dojenčkih so lahko tako trenutne kot dolgoročne:

- Motnje centralnega živčnega sistema

- Težave pri učenju

- Problemi pri ustvarjanju čustvene povezanosti

- Povečan tveganje za razvoj anksioznosti in depresije v odrasli dobi

Študije, ki so bile izvedene na to temo, so pokazale, da če starši redno odgovarjajo na potrebe otroka oziroma reagirajo na njegov jok, bo dojenček dejansko jokal manj kot otroci, ki prejmejo manj pozornosti od mame in očeta. Psihologinja in psihoterapevtka Rozana Martin poudarja, da je "zagotavljanje varne osnove zagotovo eden najpomembnejših vidikov starševstva". Z drugimi besedami, za razvoj otroka je ključno, da je starš na voljo in pripravljen "posredovati", da se dojenček počuti varnega.

Tudi direktor Inštituta za otroško pedagogiko, dr. Fabian Becker-Stol, poudarja, da otroci potrebujejo fizično bližino in stik, da bi zadovoljili svoje osnovne psihološke potrebe in zmanjšali stres. Le skozi stik lahko zgradijo trdno vez s svojimi starši in nato z okoljem okoli sebe.

Vir: yumama