Vidi otrok že v maternici?

Dojenček v trebuhu ne vidi, vid je pogojen z razvojem očesa. Optični živec in celotni vidni sistem se razvijata še po rojstvu otroka, ko se to dogaja tudi z ostrino vida celotnega živčnega sistema – od oči, vidnega živca do centra za vid v zadnjem predelu možganov. Vid se pravzaprav razvija po rojstvu do šestega leta.

Veke se razvijejo v šestem tednu razvoja. Zgornja in spodnja veka ostaneta sprijeti do 28. tedna razvoja. (Nedonošenčki se rodijo z zraščenimi vekami in se te ločijo šele po rojstvu.) Solznica je pri rojstvu majhna in začne izločati med prvim in tretjim mesecem. Novorojenček pri joku ne toči solz do tretjega meseca.

Kakšen je vid pri novorojenčku? Koliko dejansko vidi oz. koliko oddaljene predmete vidi?

Ob rojstvu otrok zaznava le spremembo svetlobe. Ostrina vida pri novorojenčku, rojenem v 40. tednu nosečnosti, je izmerjena z elektrodami in različnimi vzorci ter kombinacijami črt (kot črtne kode) in je 0,02 do 0,05, kar pomeni gib roke pred očesom na razdalji pol metra. To pomeni, da do dveh mesecev dojenčki ločijo gib roke na pol metra, pozornost pa lahko namenijo le predmetom, oddaljenim do 25 cm od oči. Zato naj se starši v tem obdobju dojenčku z obrazom približajo do 25 cm in se z njim pogovarjajo. Pri dveh mesecih delno razločujejo obraz mame ali osebe, ki je oddaljena do pol metra. Pri treh mesecih zaznavajo grobe poteze obraza na en meter, pri šestih pa grobe poteze obraza osebe, oddaljene nekaj metrov, pri enem letu pa že ločijo obraz človeka po podrobnostih.

Kdaj začne dojenček prepoznavati barve?

Zaznavanje barv je odvisno od razvoja celotnega vidnega sistema, očesnih receptorjev in čepnic, ki se prav tako razvijajo še po rojstvu.

Pri rojstvu novorojenček delno zaznava barve, vidi jih bolj blede. Do prvega meseca najprej začne zaznavati rdečo in zeleno barvo, do četrtega meseca pa že vse druge, tudi rumeno in modro. Vendar jih na začetku vse vidi bolj blede, do šestega meseca pa vse bolj razločuje intenzivnost barv. Zaznavanje te in kontrast barv sta povezana tudi z razvojem ostrine vida.

Kako pa se gibljejo zrkla?

Gibljivost zrkel: v prvih dveh mesecih je koordinacija oči slaba, zrkla potujejo vsako na svojo stran, kar je normalno. Če pa je eno oko ves čas odmaknjeno od centra, je to lahko znak nepravilnosti. Pri treh mesecih dojenček že lahko sledi predmetom, ki se premikajo v bližini njegovih oči, oddaljenih do enega metra, nekateri jih lahko že poskusijo doseči z rokami. Med petim in osmim mesecem se razvija koordinacija vida, rok in celega telesa.

Kdaj dobijo pri dojenčku predmeti tridimenzionalno obliko?

Tridimenzionalen vid ali globinska percepcija oz. razločevanje, kateri predmeti so dlje in kateri bližje, pri rojstvu še niso razviti. Do petega meseca pa dojenček začne globinsko zaznavati osebe ali predmete, ki so oddaljeni do enega metra. Ko se ostrina vida s časom izboljšuje, razločuje globino tudi pri večji oddaljenosti predmetov.

Večina otrok se začne plaziti okoli osmega meseca. To gibanje vpliva na hitrejši razvoj koordinacije vida in telesa. Pri desetem mesecu je dojenček že sposoben globinsko videti in hkrati koordinirati gibe rok skupaj z globinskim vidom in zagrabiti predmet z roko. Do drugega leta je koordinacija vida in gibanja rok še bolj razvita.

Ali se po enem letu vid še razvija? Vidi dvoletnik bolje kot enoletnik?

Vid se pri otroku razvija tudi še po enem letu, zato dvoletnik vidi bolje kot enoletnik. Vid in njegova ostrina se razvijata do šestega leta, najbolj pa v prvih letih. Pomembno je čim prej ugotoviti ostrino vida pri otroku za vsako oko posebej in ju primerjati med seboj. To je dobro storiti do tretjega leta.

Lahko pri kar se da najboljšem razvoju otrokovega vida sodelujejo tudi starši? Kako lahko vplivajo nanj?

Do četrtega meseca naj otrokovi starši uporabijo nežno osvetlitev v otroški sobi. Spreminjajo naj lego otroka v postelji, zibelki in samo lego postelje. Otroku lahko pred očmi, do razdalje 25 cm, držijo predmete, da jih gleda in poskuša doseči. Starši se lahko z njim pogovarjajo, medtem ko se premikajo po prostoru, v katerem je dojenček. Mamica naj spreminja lego dojenčka pri dojenju in se mu približa občasno z obrazom do 25 cm.

Med petim in osmim mesecem naj starši otroku v posteljo obesijo predmete, ki visijo pred dojenčkovimi očmi, oddaljeni do 40 cm, da jih lahko opazuje in se jih dotika. Pri tej starosti naj ga starši pustijo, da se igra na tleh in raziskuje po njih. Otroku lahko dajo plastične ali lesene kocke, varne velikosti, da jih spoznava, se jih dotika in da jih prijema. Starši naj pred očmi premikajo različne predmete in jih poimenujejo.

Od devetega do 12. meseca naj se starši igrajo tako, da poimenujejo predmete in dele obraza ter s tem poskrbijo za razvoj otrokovega vidnega spomina. Poimenujejo naj predmete in preizkušajo otrokov spomin. Starši naj spodbujajo plazenje po tleh.

Med enim in drugim letom starosti naj se starši z otrokom igrajo z različnimi žogami za boljšo koordinacijo vida in telesa. Otrok naj sestavlja različne kocke in žoge za razvoj koordinacije gibov in vida ter natančne motorike prstov rok in telesa. Starši naj skupaj z otrokom berejo pravljice in gledajo slike ter s tem pripravljajo otroka na vizualizacijo, učenje in branje.

Odrasli morajo poskrbeti za redne otrokove preglede pri zdravnikih.