Do takrat lahko pričakujete, da bo vaš dojenček čez dan redno spal po dve do štiri ure skupaj. Od treh mesecev naprej lahko dojenček pokonci ostaja vedno dlje, obdobje budnosti pa se lahko s štirih podaljša na osem ur.

Kako lahko pomagate?

Ko vaš dojenček raste, je normalno, da se njegovi spalni vzorci spreminjajo. Najboljši način, da svojemu dojenčku zagotovite kar najboljše spanje. je, da začnete zgodaj vzpostavljati zdrave spalne navade.

V prvih mesecih življenja dojenčkovo nočno spanje pomeni le šest zaporednih ur. Ob koncu prvega leta bo večina dojenčkov spala od 10 do 12 ur na noč.

Začnete lahko tako, da uravnavate spalne vzorce svojega dojenčka in ga zgodaj naučite dobrih spalnih navad. Žal pa v prvih dnevih po rojstvu spalnih vzorcev ne morete z ničemer uravnavati – dojenček bo spal kadar koli in kjer koli bo želel. Če je utrujen, ga nikakor ne boste mogli obdržati budnega, če pa ni, bo pokonci.

Že prvi dan lahko:

• Svojemu dojenčku daste "prehodni predmet". Zelo verjetno bo ta predmet – kot sta odejica ali plišasta žival – postal cenjena lastnina, ki bo vašemu malčku pomagal zaspati. Izvrsten način, s katerim lahko odejico ali medvedka naredite za najljubši predmet, je, da ga imate nekaj časa pri sebi in ga tako odišavite z "maminim vonjem". Dojenček ima dobro razvit čut za voh, in ko se bo sredi noči nenadoma prebudil (kar se dogaja pogosto), lahko mamin vonj v bližini deluje zelo pomirjevalno in mu pomaga zaspati nazaj.

• Ločite spanec od biti zaspan. V zgodnjem otroštvu bo vaš dojenček morda hitro menjaval stanja zaspanosti in budnosti. Bodite pozorni na to in se ustrezno odzovite. Če zaspi med hranjenjem ali prenašanjem, ga položite na prostor, določen za spanje, kot so košarica za dojenčke, posteljica ali voziček. Če je buden, njegovo budnost spodbujajte in se ukvarjajte z njim. Z razločevanjem med obdobji spanja in budnosti mu boste pomagali spanec povezati z ustreznim mestom za spanje.

• Ločite dan od noči. Čeprav bodo dojenčki nazadnje največ časa prespali ponoči, mnogi novorojenčki zamenjajo noč in dan. Če želite svojemu dojenčku pomagati, da bo ponoči spal dlje časa, začnite delati razliko med dremežem in spanjem. Zvečer ustvarite večerne rutine – mirne igre, branje, topla kopel, oblačenje v pižamo, petje, guganje, previjanje in zatemnitev sobe.

• Nočne obroke obravnavajte drugače od dnevnih. Ker mora vaš novorojenček pogosto jesti, se bo ponoči večkrat zbudil. Da bi nočno hranjenje ohranilo svoj namen in bilo manj moteče, dr. Penelope Leach v knjigi Otrok od rojstva do šole predlaga, naj starši nočne obroke naredijo mirne, dnevne pa družabne. Povedano drugače – ko se začne vaš novorojenček ponoči premetavati in stokati, ga takoj nahranite, še preden se popolnoma prebudi. Če spi z vami, bo to še bolj enostavno. Ne govorite ali prižigajte luči. Ohranite mirno in zaspano atmosfero, da bo dojenček razumel, da sedaj ni čas za igro. Podnevi pa ravnajte ravno nasprotno. Obroki naj bodo čas za gruljenje, prepevanje, govorjenje in sodelovanje z dojenčkom.

• Starejše dojenčke opogumljajte, da zaspijo sami. Na začetku bo malček med hranjenjem ali zibanjem zagotovo zaspal v vaših rokah. Morebiti bo zaspal, ko ga boste prenašali v kenguruju, saj ga bosta uspavala naravni ritem vašega koraka in vaša toplota. A konec koncev boste dojenčka želeli navaditi, da zaspi sam.

To poskusite doseči postopno. Dojenčka položite na prostor za spanje, ko je zaspan, a še ne spi. Če ga odložite, ko je zaspan, a se še počuti ljubljenega in mu je udobno, bo morebiti obdobje, ko zaspi, enačil s temi občutki. Vendar je to najbrž lažje reči kot storiti. Kljub temu nadaljujte in poskušajte dojenčka v posteljico položiti, ko je zaspan, a še ne spi – hitro se bo navadil.

O temi lahko poklepetate tudi na forumu.