Med čakanjem na prihod novorojenčka se starši pogosto sprašujejo, kakšen bo njihov otrok: ali bo imel mamine oči ali očetov nos, ali bo govoril in hodil kot mama ali kot oče? Zakaj so nekateri otroci pravi mamini kloni, drugi pa kopija očeta?

Odgovor se skriva v kombinaciji genov in okolja, v katerem otrok odrašča.

Čeprav večino genov otrok prejme od obeh staršev, obstajajo tudi nekatere lastnosti, ki se dedujejo izključno po materini strani. Zahvaljujoč razvoju genetike danes lažje razumemo, katere lastnosti prihajajo s katere strani družine – in morda boste zdaj končno ugotovili, po kom ima vaš otrok tiste prikupne jamice na licih.

Spalne navade

Če vaš dojenček noče zaspati ali se pogosto prebuja, se morda težave s spanjem prenašajo v družini. Po raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Sleep Medicine, imajo matere večji vpliv na spalne vzorce otrok kot očetje – predvsem zato, ker z njimi preživijo več časa.

Rezultati raziskave kažejo, da otroci mater z nespečnostjo težje zaspijo, spijo krajši čas in manj časa preživijo v globokem spancu. Vpliv očetovih težav s spanjem na otroke ni bil potrjen. Če vaš malček ponoči pogosto skače iz postelje ali čez dan potrebuje več počitka, je morda to le posnemanje maminega vzorca – "opica vidi, opica naredi".

Temperament

Če vaš malček pogosto joka ali hitro postane razdražljiv, se lahko razlog skriva v genetiki. Čeprav okolje pomembno vpliva na otrokovo vedenje, nove študije kažejo, da pomembno vlogo igra tudi dednost. Raziskava, objavljena v reviji Behavioural Brain Research, je pokazala, da imajo posamezniki z določenim alelom – različico gena – večjo verjetnost za pojav jeze kot tisti brez tega alela.

Seveda pa tudi okolje, v katerem otrok odrašča, pomembno oblikuje njegov temperament. Starši lahko veliko naredijo z zgledom – raziskave kažejo, da otroci, ki redno opazujejo prepire in kričanje, pogosteje razvijejo podobne vzorce vedenja.

Telesna vzdržljivost

Če se oče rad pohvali, da so otroci podedovali njegove športne sposobnosti, pa mu genetika morda ne pritrjuje. Namreč, vzdržljivost in telesna moč sta pogosto povezani z geni, ki jih otrok prejme po materi. Mitohondrijska DNA – energetska tovarna celice – se namreč deduje izključno po materini strani. Prav mitohondriji vplivajo na to, kako učinkovito telo porablja kisik med telesno aktivnostjo.

Študija, objavljena v Journal of Applied Physiology leta 2005, je pokazala, da je materina telesna pripravljenost boljši pokazatelj otrokove zmogljivosti kot očetova.

Znaki staranja

Če želite, da vaš otrok dolgo ohrani mladosten videz, potem naj mama redno uporablja kremo za sončenje. Z znaki staranja, kot so gubice, linije smeha in kožne spremembe, so povezane tudi spremembe v mitohondrijski DNA, ki jo otrok podeduje od matere.

Če ima mama poškodbe kože zaradi sonca ali genske mutacije, se te lahko prenesejo na otroka. Po podatkih raziskovalcev z Inštituta Max Planck za biologijo staranja je staranje povezano tako z življenjskimi dejavniki kot tudi s poškodbami DNA, ki jih podedujemo po materi.

Torej – če nekdo dolgo ostane mladosten, se lahko za to zahvali tudi maminim genom (in dobri negi kože!).

Mitohondrijske bolezni

Mutacije v mitohondrijski DNA se prav tako lahko prenesejo z mame na otroka. Če celice zaradi tega ne proizvajajo dovolj energije, lahko to povzroči različne zdravstvene težave – od gluhosti in slepote do sladkorne bolezni, bolezni srca in odpovedi jeter.

Za preprečevanje dedovanja smrtonosnih mitohondrijskih bolezni obstaja tako imenovana tehnika treh staršev, kjer se uporabi jajčece darovalke z zdravo mitohondrijsko DNA. V to jajčece se prenese materina jedrna DNA in nato oplodi z očetovo spermo. Čeprav se zdi tehnika obetavna, nekateri znanstveniki opozarjajo, da se lahko s časom ponovno pojavijo geni biološke matere.

Druge dedne bolezni

Spol otroka določa kombinacija spolnih kromosomov – X in Y. Otrok vedno dobi X kromosom od matere in X ali Y od očeta. Če ima otrok XY kombinacijo, bo deček.

Ker dečki prejmejo le en X kromosom, so bolj dovzetni za genetske bolezni, povezane s tem kromosomom – kot sta barvna slepota (nezmožnost razlikovanja rdeče in zelene barve) in hemofilija (motnja strjevanja krvi). Deklice teh bolezni običajno ne razvijejo, razen če podedujejo okvarjene gene na obeh X kromosomih – kar je redko.

Razpoloženjske motnje

Duševno zdravje je močno povezano z okoljem, vendar raziskave kažejo, da ima tudi genetika velik vpliv. Če ima eden od staršev depresijo, ima otrok dvakrat do trikrat večjo verjetnost, da jo razvije.

Študija iz leta 2016 je pokazala, da se depresija pogosteje prenaša z mame na hčer kot z očeta na otroka. Druga raziskava iz leta 2010 je pokazala, da so otroci mater z genetskimi mutacijami, ki vplivajo na proizvodnjo serotonina, pogosteje razvili motnjo pozornosti (ADHD). Razlog bi lahko bil ta, da pomanjkanje serotonina med nosečnostjo vpliva na razvoj otrokovega živčnega sistema.

Vir: Familyeducation